Cilj ekološke pridelave je pridelava visoko kakovostne in varne hrane z visoko prehransko vrednostjo, ob hkratnem varovanju okolja in kulturne krajine. Prav zaradi navedenega je ekološka pridelava kmetijskih pridelkov oziroma živil tudi zelo natančno regulirana: poleg Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) skladno z evropsko ureditvijo določa metode in postopke ekološke pridelave oziroma predelave ter označevanja z oznako »ekološki« tudi novi Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil.
Pravilnik določa pravila ekološkega kmetovanja, ki temelji na uporabi organskih gnojil, kolobarjenju in pravih postopkih obdelave tal, zaradi česar se lahko pri kmetovanju uporabljajo samo proizvodi in snovi v skladu z evropskima uredbama št. 834/2007/ES in št. 889/2008/ES. Gre za proizvode in snovi, ki se lahko uporabljajo v ekološkem kmetovanju, kot npr. fitofarmacevtsko sredstvo, gnojilo in dodatek za izboljšavo tal ali snov za krmo ali krmni dodatek in sicer le v primerih, kadar je njihova uporaba nujno potrebna za trajnostno pridelavo ter pod pogojem, da so vsi proizvodi in snovi rastlinskega, živalskega, mikrobiološkega ali rudninskega izvora.
Pri ekološki pridelavi se za razliko od konvencionalnega kmetijstva, ki za povečevanje rodovitnosti tal, prehrano in varstvo rastlin uporablja lahkotopna mineralna gnojila in uporabo sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev, uporabljajo živi organizmi in mehanski postopki pridelave. Izključena je uporaba gensko spremenjenih organizmov ali proizvodov, pridelanih iz le-teh (z izjemo zdravil v veterinarski medicini) ter kemično sintetiziranih surovin, katerih uporaba je omejena na izjemne primere. V okviru ekološke pridelave se gojenje rastlin in živali izvaja skladno z načelom trajnostnega izkoriščanja, ekološki pridelovalec pa mora upoštevati tudi posebna načela, ki se uporabljajo za kmetovanje (5. člen Uredbe št. 834/2007), kot so npr.:
- zmanjšanje uporabe neobnovljivih virov in surovin, ki ne izvirajo s kmetijskega gospodarstva;
- odpadki in stranski proizvodi rastlinskega in živalskega izvora se reciklirajo kot surovina pri pridelavi rastlin in vzreji živali;
- ukvarjanje z živinorejo, ki je prilagojena lokaciji in povezana z zemljo;
- skrb za visoko raven dobrega počutja živali ter upoštevanje vrstno-specifičnih potreb itd.
ter posebna načela, ki se uporabljajo za predelavo ekološke hrane (6. člen Uredbe št. 834/2007), kot npr.:
- ekološka hrana se prideluje iz ekoloških sestavin kmetijskega izvora, razen če sestavina na trgu ni dostopna v ekološki obliki;
- dodatki za hrano se uporabljajo v kar najmanjši meri in samo, če je to tehnično nujno potrebno ali služi določenim prehranskim namenom;
- iz predelovalnih postopkov se morajo izključiti snovi, ki bi lahko bile zavajajoče glede prave narave proizvoda itd.
Poudariti velja, da se v ekološki pridelavi ne uporabljajo gensko spremenjeni organizmi in sicer niti kot hrana, krma, predelovalni pripomočki, fitofarmacevtska sredstva, gnojila, dodatki za izboljšanje tal, semena ipd.
Pravilnik v 2. poglavju določa splošna pravila za vzrejo živali ter po posameznih oddelkih ureja področja vzreje perutnine, kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov, čebel ... V nadaljevanju pravilnika je med drugim urejeno tudi vprašanje obratov javne prehrane, za katere velja, da ekoloških in neekoloških živil ne smejo skladiščiti in pripravljati hkrati - razen, če so zagotovljeni ločeni prostori za skladiščenje in pripravo hrane, ter način označevanja ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in kmetijskih gospodarstev (38. člen).
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
