Trump je pohvalil Turčijo kot branik pred Sovjetsko zvezo ter spomnil na legendarni pogum Turkov v vojnah.

"Američani in Turki so bili prijatelji in zavezniki številna desetletja. Turški vojaki so se pogumno borili ob strani ameriških v korejski vojni, česar ne bomo pozabili," je dejal Trump, ki je tudi razkril, da je Turčija v ZDA naročila vojaško opremo.

Erdogan je pohvalil Trumpovo legendarno zmago na lanskoletnih volitvah, kar je obraz predsednika ZDA raztegnilo v nasmeh. Dodal je, da sta Turčija in ZDA zaveznici v Natu, G20, ZN in še kje drugje, njegov obisk ZDA pa označil za zgodovinsko prelomnico. Državi bosta skupaj nastopali proti grožnji terorizma, še posebej v Siriji, je dejal. "Turčija je zavezana boju proti vsem oblikam terorizma," je še zagotovil.

Sodelovanje sicer ne bo popolno, saj je Erdogan zagotovil, da ne bo nikoli sprejel kurdskih borcev, ki se v Siriji borijo proti skrajni skupini Islamska država. ZDA so se pragmatično odločile, da bodo te borce oborožile, ker predstavljajo edino resno grožnjo IS na območju Rake. Turčija je te borce že bombardirala.

Erdogan prav tako še naprej pričakuje, da mu bodo ZDA izročile Fethullaha Gülena, ki ga krivi za lanskoletni spodleteli državni udar. Trump javno ni povedal nič o tem, je pa povedal, da ZDA podpirajo Turčijo v boju proti IS in Kurdski delavski stranki (PKK).

Voditelja sta se potem hitro umaknila pred novinarji, ker se je na Trumpa usula toča vprašanj glede njegovega pogovora z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom pred tednom dni, na katerem je z Rusijo delil obveščevalne informacije o IS. Trump je dejal le, da sta imela z Lavrovom odlično srečanje, ZDA pa želijo dobiti vso pomoč v boju proti IS.

Ameriška televizija MSNBC poroča, da so ZDA informacijo o grožnji IS z napadi na potniške letala z bombami v prenosnih računalnikih, ki jo je Trump delil z Rusijo, dobile od Izraela.

Požar, ki je izbruhnil v delu tovarne, kjer skladiščijo trdne odpadke, kot so embalaže nevarnih snovi, olja, odpadne barve, zdravila, baterije, sijalke, spreji, laki in barve, so gasilci uspeli lokalizirati nekaj po polnoči. Do jutra je bil povsem pod nadzorom in skoraj pogašen, požarna straža pa bo tam vztrajala vsaj še v noči na sredo, morda tudi v sredo dopoldne.

Prvi del intervencije so sicer zaznamovale močne eksplozije in visoke temperature, a se je na srečo končalo brez večjih poškodb gasilcev. Enega gasilca so zaradi vdihanega ogljikovega monoksida odpeljali v ljubljanski klinični center, a so ga od tam odpustili brez posledic. Še en gasilec pa se je lažje poškodoval.

S potekom intervencije, v kateri je doslej sodelovalo okoli 350 gasilcev, so v vrhniški civilni zaščiti zadovoljni, kot je povedal poveljnik štaba Viktor Razdrh, pa je potekala po zelo dobro izdelanih požarnem in načrtu zaščite in reševanja.

Direktor Kemisa Emil Nanut o oceni škode dopoldne ni želel govoriti, je pa zagotovil, da bo Kemis po tem, ko bodo po kriminalistični preiskavi ugotovili, kaj je treba obnoviti, lahko naprej normalno deloval. Podjetje Kemis, ki deluje že 30 let, danes zaposluje 43 ljudi.

Tudi vpliv nesreče na okolje še ugotavljajo. Državne službe - od agencije za okolje, direkcije za vode, Ekološkega laboratorija z mobilno enoto, ki je del Instituta Jožef Stefan pa do biotehniške fakultete in drugih - so že opravile prve meritve in vzele vzorce zraka, vode iz bližnjega potoka Tojnica in Ljubljanice, v katero se potok izliva, ter zemljine tako na površju kot v globini.

Sledilo bo še vzorčenje v širši okolici v bližini vrtcev, šol in večjega blokovskega naselja. "S tem želimo preventivno preveriti, če je prišlo do večjega onesnaženja, a tega ne pričakujemo. Rezultati meritev bodo znani do konca tedna," je na popoldanski novinarski konferenci pojasnil Peter Rodič iz vrhniške civilne zaščite.

Prve meritve pa v neposredni bližini nesreče kažejo na povečanje delcev PM10 ter živega srebra v zraku. Janja Turšič z Agencije RS za okolje je pojasnila, da so izmerjene koncentracije delcev PM10 dosegle 200 mikrogramov na kubični meter, medtem ko mejna dnevna vrednost znaša 50 mikrogramov na kubični meter. To je približno dvakrat več kot na zimski dan v Ljubljani, je za STA pojasnil Peter Otorepec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Takšne vrednosti ogrožajo predvsem bolnike z boleznimi dihal, ki se v teh dneh lahko poslabšajo. To velja predvsem za bolnike z bronhitisom in kronično obstruktivno pljučno boleznijo.

Kot je še dodal Otorepec, lahko imajo ob povečanih vrednostih delcev PM10 več težav tudi srčni in sladkorni bolniki ter otroci z astmo. Zaradi onesnaženega zraka so se čez dan zunanjim aktivnostim sicer odpovedali v vrhniških šolah in vrtcih, pa tudi sicer je veljalo opozorilo, naj se ljudje ne zadržujejo zunaj. Otorepec je sicer poudaril, da je zadrževanje v zaprtih prostorih začasna rešitev, saj se koncentracije delcev PM10 v zraku v notranjih prostorih tudi pri zaprtih oknih in vratih počasi izenačijo s koncentracijami zunaj.

Nevarnejša od delcev PM10 pa je po besedah Otorepca vsebnost živega srebra v zraku. Po navedbah Turšičeve so bile namreč te v neposredni bližini požara glede na siceršnje običajne vrednosti povišane za 100 do 1000 krat.

Onesnaženje je prizadelo tudi potok Tojnica. V nasprotju s podatki tamkajšnje ribiške družine, kjer zatrjujejo, da je v potoku na 1,5-kilometrskem odseku od Kemisa do Ljubljanice pomrlo vse, pa so po Rodičevih besedah našli nekaj mrtvih rib. Onesnaženje potoka je sicer po njegovih besedah intenzivnejše v okolici podjetja, nato pa se v toku struge zmanjšuje v pritoku v reko Ljubljanico. To kaže, da so s pregradami uspešno preprečili večje iztekanje onesnažene vode v Ljubljanico, je izpostavil.

Prve pomembnejše rezultate vzorčenj bi lahko imeli že konec tedna. Merilna mesta so po besedah Turšičeve določili glede na vpliv vetra in iztoke. Vzhodnik je namreč poskrbel za to, da so učinke dima oz. smrdeč zrak čutili tudi prebivalci pet kilometrov oddaljene Zaplane.

A prebivalci doslej niso prijavili težav zaradi požara, zato jih tudi v prihodnje ne pričakujejo. Prav tako ne pričakujejo onesnaženja vodnega vira, ki Vrhničane oskrbuje s pitno vodo. Zaradi vsega tega in v skladu s prvimi meritvami so preventivne ukrepe že nekoliko zmanjšali. Še vedno pa ostajajo opozorila, da je treba prekuhavati vodo iz podtalnice, povrtnine pa je treba pred uporabo oprati.

Kot so ob tem poudarili na NIJZ, lahko s hrano zaužijemo tudi delce onesnaženosti, ki se posedajo na sadje in zelenjavo ter na rastline, ki so krma za živali. Strokovnjaki NIJZ sicer ljudem priporočajo, da s sajami in drugače onesnažene vrtnine in kmetijske pridelke, ki bi glede na razvoj že bili primerni za uporabo, raje zavržejo. Pričakujejo namreč, da so saje mastne in zato učinkovito pranje ni možno.

Vzrok požara še ni znan, na delu so pristojne službe, tudi kriminalisti. Tudi inšpekcija za okolje in naravo bo v naslednjih dneh opravila izredni inšpekcijski pregled nesreče. Inšpektorat bo preveril tudi, ali z odpadki, ki so nastali pri požaru, in pri sanaciji stanja ravnajo skladno s predpisi.

Kot so navedli na ministrstvu za okolje, ima podjetje Kemis pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje, v skladu s katerim odvajajo odpadne in padavinske vode.

Ogenj, ki je v ponedeljek zajel tovarno Kemis, je sicer nov v vrsti industrijskih požarov, ki so v zadnjih desetletjih povzročili že veliko škode v slovenskih podjetjih. Osrednji Sloveniji je v bližnjem spominu denimo lanski požar ostrešja logističnega centra Pošte Slovenije na Cesti v Mestni log v Ljubljani, pa popolno uničenje Mercatorjevega skladišča v ljubljanskem Zalogu, ko je v požaru umrl vzdrževalni delavec. Še leto prej je zagorelo tudi v bližini bivšega podjetja KIK Kamnik v obratu Iskre Mehanizmov, leta 2012 pa zagorelo skladišče tovarne Liko v Borovnici.

Kot je danes sporočila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je izvedla analizo na podlagi informacij pristojnih organov nekaterih drugih držav članic EU (Slovaška, Madžarska), iz katerih je bilo možno sklepati na različno kakovost proizvodov namenjenih za zahodne oz. vzhodne države članice EU.

V izbranih trgovskih verigah v Sloveniji je v dvojniku odvzela 11 različnih živil z namenom preverjanja razlik v kakovosti živil, proizvedenih za vzhodne oziroma zahodne države. Slednje se je izvedlo s primerjavo dejanske vsebnosti nekaterih kakovostnih parametrov, pridobljene z laboratorijskim preskušanjem, z deklariranimi vrednostmi.

Podlaga za presojo glede namembnih trgov so bili jeziki, v katerih so bile deklaracije natisnjene s strani proizvajalca. Kot proizvode, proizvedene za vzhodni trg, so šteli, če je proizvajalec deklaracijo natisnil pretežno v slovaškem, češkem, madžarskem, romunskem, bolgarskem, hrvaškem, srbskem, slovenskem jeziku oz. jezikih, ki se uporabljajo na vzhodnih trgih. Na različne kakovostne parametre je bilo tako analizirali 22 vzorcev živil iz skupin prigrizki, čokoladni namazi, čokolade, napolitanke, piškoti, bonboni, instant pripravki za pripravo kakava.

Splošna ocena rezultatov kaže, da med izdelki, proizvedenimi za zahodne trge, in izdelki, proizvedenimi za vzhodne trge, ni bistvenih odstopanj med deklarirano vrednostjo in izmerjeno vrednostjo oz. so izmerjene vrednosti posameznih iskanih hranil v okviru dopustnih tolerančnih odstopanj.

Primerjava izmerjenih vrednosti med eno in drugo skupino izdelkov prav tako ne kaže na razliko v proizvodih, proizvedenih za vzhodni oz. zahodni trg. Na podlagi izmerjenih vrednosti so bila dopustna tolerančna odstopanja presežena pri treh izdelkih, in sicer slanem prigrizku, proizvedenem za zahodni trg, v katerem je vsebnost soli v izdelku nižja od deklarirane vrednosti. Enako velja za polnozrnate piškote v izdelku, namenjenem za zahodne trge, kjer je vsebnost prehranskih vlaknin, višja od deklarirane, in pri instant pripravku na pripravo kakava, kjer se v izdelku, namenjenem za zahodne trge, glede na izmerjene vrednosti sklepa na nižjo vsebnost kakavovih delov od deklarirane.

"Nobena od ugotovljenih nepravilnosti ne vpliva na varnost živila," so v sporočilu za javnost pojasnili na upravi. Z ugotovitvami so inšpektorji seznanili odgovorne nosilce dejavnosti in jih pozvali k opredelitvi glede ugotovljenih neskladnosti.

Splošna ugotovitev izvedenega nadzora je tudi, da so slovenski prevodi deklaracij izdelkov, proizvedenih za zahodne trge, velikokrat neusklajeni z različico v tujem jeziku. Odgovorne nosilce dejavnosti so zato pozvali k njihovi uskladitvi. Stroški analize znašajo 6000 evrov.

Komisija je v petek sprožila pisni postopek za sprejetje delegiranega akta, ki opredeljuje omejeno uporabo zaščitenega izraza teran, vina z zaščiteno označbo porekla iz Slovenije, so povedali viri.

Komisija je po navedbah virov to storila v skladu s svojimi obveznostmi ter po posvetovanju z vsemi članicami unije in s splošno javnostjo, ki je trajalo štiri tedne.

V času posvetovanja je bil osnutek delegiranega akta spremenjen, tako da so se upoštevali prejeti prispevki, če so vključevali nove elemente, so še pojasnili viri. Kakšne so spremembe, za zdaj ni bilo mogoče izvedeti.

Pisni postopek naj bi se po neuradnih informacijah končal v četrtek ob 10. uri. V tem postopku akt odobrijo komisarji.

Po koncu pisnega postopka se začne dvomesečno obdobje, v katerem lahko članice unije ali Evropski parlament z ustrezno večino akt zavrnejo. V Svetu je za zavrnitev potrebna super kvalificirana večina 72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva unije, v Evropskem parlamentu pa absolutna večina.

Slovenski kmetijski minister Dejan Židan je v ponedeljek ob robu predstavitve paviljona Čebelji svet v Bruslju na vprašanje, kakšno je stanje glede vprašanja terana, odgovoril: "Trenutno stanje je takšno, da smo od treh dve zmagi dosegli."

Hrvaški ni uspelo doseči ukinitve slovenske zaščite, komisija pa se je opredelila, da je teran bil, je in bo zaščiten kot izključno slovensko vino, je minister pojasnil omenjeni zmagi.

Vendar pa komisija po Židanovih besedah misli, da ima Hrvaška pravico do označbe teran za sorto vinske trte, Slovenija pa misli, da potrošnik ne loči označbe sorte in označbe vina, zato minister pričakuje, da bo treba zgodbo razjasniti na sodišču. Slovenija že ima pripravljen osnutek tožbe, je dodal.

Komisija je v predlogu akta opredelila, da se bo lahko ime sorte grozdja teran uporabljalo izključno za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogoji, da bosta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da bo napis teran manjši od napisa Hrvatska Istra.

Sredi aprila je Slovenija v Bruselj poslala pripombe na predlog delegiranega akta za odobritev izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran.

Med pripombami je izpostavila netransparentnost in kršitev postopkovnih pravil pri pripravi akta, zavajanje potrošnikov, pomanjkanje ocene učinka odobritve izjeme Hrvaški, legaliziranje nezakonitih praks ter neresnične navedbe.

Pušnik bo moral plačati nekaj več kot 15.000 evrov denarne kazni, prisojena pa mu je bila tudi pogojna 18-mesečna zaporna kazen s preizkusno dobo dveh let. "Menim, da bo takšna kazen dosegla svoj namen," je o obtoženemu, ki se sam sicer ni okoristil pri izčrpavanju Dinersa, dejal Kozina. Obtoženi Anton Horvatič, prav tako nekdanji zastopnik Dinersa, na današnji predobravnavni narok na ljubljanskem okrožnem sodišču ni prišel in je zaprosil, da se narok prestavi.

Kozina je pred izrekom kazenske sankcije na sodišču ocenil, da ob presoji tega kaznivega dejanja ni mogoče mimo sporazuma, ki ga je s tožilstvom sklenil Pušnikov sostorilec, sicer nekdanji prvi mož Dinersa Tomaž Lovše. "V tej zadevi je Pušnik obtožen kot sostorilec za izčrpavanje družbe Diners v korist hčerinskih družb, ki jih je lastniško obvladoval Lovše," je navedel.

Zaradi izčrpavanja je bila po njegovih besedah pridobljena velika premoženjska korist, ki je presegala sedem milijonov evrov, Lovše pa je ta sredstva v času preiskave vrnil. S tem se je odprla tudi možnost, da se zadeva reši s sporazumom o priznanju krivde. "Pušnik je po navodilih Lovšeta finančne tokove pošiljal tja, kamor si je zaželel Lovše. Vendar pa je treba glede na njegovo vlogo izpostaviti, da sebi ni pridobil ničesar," je bil jasen Kozina.

Lovše je po lani potrjenem dogovoru s specializiranim državnim tožilstvom priznal krivdo za očitano zlorabo položaja in pristal na pogojno zaporno kazen in plačilo 250.000 evrov. Nepravilnosti v Dinersu so v javnost prišle sredi leta 2013, ko so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada Lovšetu odvzeli prostost.

Poleg Lovšeta so takrat pridržali še Pušnika in Horvatiča, ki pa sta bila nato iz pripora izpuščena. Lovšeta so po treh mesecih in plačilu milijonske varščine jeseni tistega leta spustili iz pripora, ko se je tožilec Kozina odpovedal pritožbi zoper njegovo izpustitev.

V prvi fazi, ki jo želi občinska uprava vzpostaviti januarja 2018, naj bi se v koncern združila javna podjetja Energetika, Snaga, Nigrad in Mariborski vodovod, ki so nosilci mestnega projekta krožnega gospodarstva Wcycle. Predvidoma v treh letih pa bi se lahko vanj vključila še druga javna podjetja in zavodi.

"V mestu želimo centralizirati delovanje javnih podjetij, v naslednjem koraku tudi javnih zavodov. Želimo imeti čim bolj racionalno, vitko poslovanje s ciljem čim boljših storitev za naše občane, na drugi strani pa tudi depolitizirati delo, vezano na ta del javnih podjetij," je na današnjem srečanju z novinarji povedal župan.

Po besedah Boruta Bratine z mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) so se pri snovanju ideje za Mariborski občinski koncern zgledovali po praksah v zasebnem sektorju in drugih mestih, kot so na primer Ljubljana, Zagreb in Gradec. Najbolj optimalna oblika bi bila po njegovih ocenah pogodbeni koncern, ki ga sestavljajo samostojne družbe, povezane s pogodbo o obvladovanju. Ta med drugim opredeljuje možnosti za obvezna navodila, ki jih dajejo organi vodenja obvladujoče družbe organom vodenja odvisne družbe, ne zajema pa sprememb lastniških deležev in ne vzpostavlja nove pravne osebe.

Med glavnimi cilji vzpostavitve koncerna je Bratina omenil preprečitev podvajanja določenih nalog, skupno izvajanje investicij in posledično optimalnejše delovanje javnih podjetij. "Predvideva se, da bodo storitve kvalitetnejše in ne dražje kot doslej," je dejal.

Na četrtkovi seji bodo mestni svetniki med drugim potrjevali tudi nov rebalans letošnjega občinskega proračuna, in sicer zaradi zagotovitve možnosti Mariborski razvojni agenciji (MRA), da lahko najame 250.000 evrov bančnega posojila za izvajanje pridobljenih evropskih projektov.

Mestni svetniki bodo prav tako odločali o podelitvi koncesije za novo storitev mobilnega plačevanja parkirnine in upravljanje posebej urejenih parkirišč v Mariboru. Trenutno so štiri takšna parkirišča, in sicer na Rakuševem trgu, Lentu, Sodni ulici in pri glavni avtobusni postaji, z njimi pa trenutno upravlja družba Indoma.

"Za zdaj vam zaradi interesa nadzora ne moremo zagotoviti več informacij o tem, ne moremo pa tudi še predvideti, kdaj bodo znane ugotovitve akcije," so tako zgolj še napisali na inšpektoratu.

Tudi inšpektor na terenu pri nadzoru na gradbišču petzvezdičnega hotela Intercontinental za STA ni želel podati več informacij. Dejal je le, da gre za inšpekcijski nadzor. Glavni izvajalec gradnje hotela je sicer novomeški CGP.

Ne gre sicer za prvo tovrstno usmerjeno akcijo v gradbeništvu. To je že vrsto let med sektorji, ki izstopajo po številu ugotovljenih kršitev zakonodaje.

Corbyn je poudaril, da gre za program upanja nasproti strahu, ki ga po njegovih besedah širijo vladajoči konservativci premierke Therese May. Te je ošvrknil tudi z besedami, da so zadnjih sedem let vladali le "za bogate in elite".

Sami želijo medtem vladati za tiste, ki jih je v državi največ, je napovedal. S svojim programom bi Britance uspešno popeljali tudi skozi brexit, pri čemer bi bila v ospredju ohranitev delovnih mest, je dejal Corbyn ob objavi manifesta stranke v Bradfordu na severu Anglije.

V primeru zmage laburisti napovedujejo val podržavljenja podjetij v prometnem in energetskem sektorju. Javno bi znova postalo tudi podjetje Royal Mail, ki po državi opravlja poštne storitve. Njegova privatizacija leta 2013 je bila po mnenju laburistov "zgodovinska napaka".

Stranka poleg tega obljublja za šest milijard funtov višja sredstva za javni zdravstveni sistem (NHS) in dodatnih 1,6 milijarde funtov za socialne storitve. Dodatna vlaganja napovedujejo tudi na področju šolstva, vključno z brezplačnim vrtcem za 1,3 milijona otrok.

Za financiranje teh ukrepov laburisti načrtujejo obsežne davčne reforme, ki bi zadevale tako podjetja kot posameznike. Reforma obdavčitve dohodkov bi zadevala pet odstotkov najpremožnejših davkoplačevalcev in bi uvedla dva nova davčna razreda.

S 40 na 45 odstotkov bi povišali obdavčitev letnih dohodkov, ki bi presegali 80.000 funtov (94.000 evrov), medtem ko bi za prihodke nad 123.000 funtov obdavčitev namesto trenutnih 45 odstotkov znašala 50 odstotkov, točke iz programa povzemajo britanski mediji.

Laburisti bi poleg tega povišali tudi davek na dobiček pravnih oseb s trenutnih 20 odstotkov na 26 odstotkov ter uvedli nov davek na podjetja, ki zaposlenim izplačujejo zelo visoke prejemke. Za letne prihodke, višje od 330.000 funtov, bi davek znašal 2,5 odstotka, za prihodke nad 500.000 funtov pa pet odstotkov.

Corbyn želi s tovrstnimi ukrepi zmanjšati neenakosti, ki po njegovem prepričanju spodkopavajo britansko družbo. Kot zatrjujejo v stranki, so njihovi ukrepi uravnoteženi. S posegi v davčni sistem naj bi na letni ravni pridobili dodatnih 48 milijard funtov, s katerimi bi financirali enako visoke stroške vlaganj v javne storitve, navaja britanski Guardian.

S tem niso prepričali konservativcev, ki se jim glede na ankete na volitvah obeta prepričljiva zmaga. Kot so ocenili, je program laburistov nesmiseln, njihova računica pa da se ne izide. "Za Corbynov kaos bodo plačali običajni ljudje," je v izjavi menil visoki predstavnik finančnega ministrstva David Gauke.

Območje z evrom je marca v preostali del sveta izvozilo za 202,3 milijarde evrov blaga, kar je 13 odstotkov več kot marca lani, medtem ko je uvozilo za 171,4 milijarde evrov blaga, kar na letni ravni predstavlja 14-odstotno rast.

Obseg trgovine med članicami območja z evrom se je marca povečal na 168,1 milijarde evrov, kar je 12 odstotkov več kot marca lani.

Izvoz držav z evrom v preostanek sveta je bil v prvem četrtletju vreden 536,5 milijarde evrov, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, uvoz pa se je zvišal za 12 odstotkov na 489,9 milijarde evrov. Zunanjetrgovinski presežek se je tako v tem obdobju ustavil pri 46,7 milijarde evrov, potem ko ga je bilo v prvem trimesečju lani za 51,1 milijarde evrov.

Obseg blagovne menjave znotraj držav z evrom se je v prvem četrtletju na letni ravni povečal za devet odstotkov na 461,2 milijarde evrov.

Celotna EU je v preostanek sveta marca izvozila za 175,6 milijarde evrov blaga, kar je 16 odstotkov več kot marca lani, uvoz pa se je zvišal za 14 odstotkov na 165,1 milijarde evrov. Presežek v trgovini s preostalim svetom je tako dosegel 10,5 milijarde evrov, potem ko ga je bilo marca lani za 5,9 milijarde evrov.

Obseg blagovne menjave znotraj držav EU se je marca na letni ravni povečal za 11 odstotkov na 303,1 milijarde evrov.

Države EU so v preostanek sveta v prvem četrtletju izvozile za 462,5 milijarde evrov blaga in uvozile za 468,2 milijarde evrov blaga. Oboje v primerjavi z enakim obdobjem lani predstavlja 13-odstotno rast. Primanjkljaj se je tako na letni ravni zvišal s 3,7 na 5,7 milijarde evrov.

Obseg blagovne menjave znotraj držav EU se je v obdobju od januarja do marca na letni ravni povečal za osem odstotkov na 831,6 milijarde evrov.

Slovenija je v prvem četrtletju izvozila za 8,2 milijarde evrov blaga, kar je 12 odstotkov več kot v prvih treh mesecih lani, uvoz pa se je povečal za 15 odstotkov na 7,7 milijarde evrov. Zunanjetrgovinski presežek je tako dosegel 0,5 milijarde evrov, potem ko ga je bilo v enakem obdobju lani za 0,6 milijarde evrov, še izhaja iz objave Eurostata.

Vlagatelji so v prvem delu današnjega trgovanja najbolj povpraševali po delnicah Zavarovalnice Triglav, katerih vrednost pa je ostala na izhodiščni ravni.

V ospredju zanimanja so tudi delnice Krke, ki izgubljajo nekaj več kot odstotek. Povpraševanje po ostalih delnicah prve kotacije je bolj skromno.

So pa precej v zelenem delnice Gorenja, ki so zrasle za skoraj tri odstotke. V pozitivnem območju se gibljejo tudi vrednosti delnic Luke Koper, Petrola, Pozavarovalnice Sava in Telekoma Slovenije.

Aprila se je v državni proračun steklo za 934,6 milijona evrov prihodkov, kar je 182,9 milijona evrov več kot v aprilu lani, odhodkov pa je bilo za 672,2 milijona evrov oz. za 17,6 milijona evrov manj kot pred letom dni.

Večino prihodkov predstavljajo davki, ki so se v primerjavi z lanskim aprilom povečali za 99 milijonov evrov na skupaj 777 milijonov evrov. Pri tem so se povečali prilivi od vseh vrst davčnih prihodkov: DDV za 31,6 milijona evrov na 334,6 milijona evrov, trošarin za 11,9 milijona evrov na 126,1 milijona evrov, davka od dohodkov pravnih oseb pa za 94,4 milijona evrov na 119,8 milijona evrov.

Glede rasti prilivov od obdavčitve podjetij na ministrstvu pojasnjujejo, da je posledica knjiženja teh prihodkov v letu 2016, saj je plačilo davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2016 zapadlo na 3. maja in se je posledično večina teh prihodkov realizirala v maju.

Aprila je Slovenija prejela tudi 65 milijonov evrov evropskih sredstev, kar je 20 milijonov evrov več kot pred letom dni. Glavnino teh prihodkov (55,3 milijona evrov) predstavljajo prihodki iz naslova prejetih sredstev iz proračuna EU za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike.

Odhodki iz proračuna pa so bili v primerjavi s tistimi iz lanskega aprila nižji predvsem pri plačilih obresti v tujino, ki jih je bilo za 24 milijonov evrov manj. Nekoliko nižji odhodki so bili tudi pri tekočih transferjih v tujino (za 5,8 milijona evrov), transferjih posameznikom in gospodinjstvom (za 4,4 milijona evrov) ter investicijskih transferjih proračunskim uporabnikom (za 4,5 milijona evrov).

Več kot pred letom dni pa je bilo v četrtem letošnjem mesecu plačil sredstev iz slovenskega proračuna v proračun EU (za 12,4 milijona evrov), pri subvencijah (za 9,2 milijona evrov) ter v zvezi z nakupom in gradnjo osnovnih sredstev (za 4,3 milijona evrov).

V prvih štirih mesecih skupaj so prihodki državnega proračuna dosegli 2,988 milijarde evrov, kar je 11,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Od tega so davčni prihodki znašali 2,548 milijarde evrov in so bili glede na enako obdobje lani višji za 8,8 odstotka.

Odhodki so v prvih štirih mesecih skupaj dosegli 3,123 milijarde evrov, kar je dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Pri tem so se v skladu z načrtovanim za 1,2 odstotka povečali izdatki za plače in druge izdatke zaposlenim, odplačila obresti pa so bila zaradi specifične dinamike izplačil višja za pol odstotka. Tekoči transferji, subvencije ter transferji posameznikom in gospodinjstvom se gibljejo na primerljivih lanskih ravneh.

Manj kot aprila lani je država prejšnji mesec izplačala med drugim občinam in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zaradi ugodnejših prilivov iz naslova prispevkov za socialno varnost so bile namreč obveznosti do pokojninske blagajne iz državnega proračuna nekoliko nižje. Investicijski odhodki pa so se ob sicer nizkih ravneh v prvih štirih mesecih povečali za 21,1 odstotka.

Na uspešnost poslovanja gospodarstva v primorsko-notranjski regiji so najbolj vplivale srednje velike družbe, ki so ustvarile 28 odstotkov vseh prihodkov in skoraj toliko neto dodane vrednosti kot velike družbe. Glede na težavno poslovanje v preteklosti so v zadnjih dveh letih izredno izboljšale poslovanje. Skupaj 22 srednjih družb je ustvarilo slabo polovico vsega neto čistega dobička družb v regiji. Ostalo polovico ustvarjenega neto čistega dobička si pretežno enakomerno delijo mikro, majhne in velike družbe, so po današnji novinarski konferenci sporočili iz postojnske izpostave Ajpesa.

Čisto izgubo večjo od 500.000 evrov so ugotovile štiri družbe, skupaj za 14,8 milijonov evrov, kar predstavlja 76 odstotkov ugotovljene čiste izgube družb v regiji, kar izredno vpliva na znižanje skupnega dobička regije.

Družbe v regiji so konec lanskega leta izkazale 972,5 milijona evrov sredstev, kar je dva odstotka več kot leto prej. Kapital je znašal 454,3 milijona evrov, njegov delež v virih sredstev pa predstavlja 47 odstotkov in se je glede na leto prej povečal za odstotno točko. Povečal se je tudi delež dolgoročnih obveznosti, zmanjšal pa delež kratkoročnih obveznosti. Ugotoviti je tudi, da je gospodarstvo regije dolgoročno manj zadolženo kot republiško, saj delež dolgoročnih obveznosti v sredstvih regije znaša le 16 odstotkov, pravijo na Ajpesu.

Notranjske družbe so v primerjavi s slovenskim gospodarstvom še vedno nadpovprečno izvozno usmerjene, saj so 49 odstotkov čistih prihodkov od prodaje ustvarile na tujem trgu. Največ prihodkov in hkrati odhodkov so zabeležile družbe iz predelovalnih dejavnosti, z vidika občin pa družbe iz občine Postojna.

Skoraj dve tretjini ali 733 družb je poslovalo pozitivno. Beležile so 61 milijonov evrov čistega dobička, v primerjavi z letom 2015 se je povečal za 21 odstotkov. Na drugi strani pa je 340 ali 31 odstotkov družb zabeležilo 19,6 milijona evrov čiste izgube. Ta se je v primerjavi z letom prej potrojila.

Med 12 slovenskimi statističnimi regijami se je primorsko-notranjska uvrstila na 11. mesto tako po čistem dobičku kot po ustvarjeni neto dodani vrednosti.

Povprečna bruto plača na zaposlenega v regiji se je v primerjavi z letom 2015 zvišala za 18 evrov in je znašala 1332 evrov, s čimer pa še vedno za 13 odstotkov zaostaja za republiškim povprečjem, ki je 1536 evrov. Se pa zato število zaposlenih pri družbah v regiji vztrajno povečuje, v primerjavi z letom poprej za tri odstotke na skupno 8410 delavcev, so še navedli na Ajpesu.

Planet TV je po neuradnih informacijah nekaterim operaterjem že poslal odpoved pogodbe, poroča spletni portal zurnal24.si. Po teh informacijah naj bi odpoved dobil tudi vsaj eden izmed velikih štirih operaterjev (to so Telekom Slovenije, Telemach, T-2 in A1). Odpovedni rok se izteče še pred koncem maja, neuradno že prej kot v tednu dni.

Ali bodo tudi Planet TV odklopil prizemno oddajanje in kdaj, glede na to, da so odpovedali le nekaj pogodb, še ni jasno, dodaja portal.

Na Planet TV teh informacij niso zanikali. "Podrobnejših informacij vam ne moremo posredovati, ker so pogajanja še v teku," so odgovorili na vprašanje STA.

Medijska hiša Pro plus se je sredi januarja odločila, da programov POP TV in Kanal A ne bo več oddajala prek prizemne mreže oddajnikov, tako da sta od tedaj dosegljiva le prek ponudnikov kabelske oz. satelitske televizije.

Pro plusovi televizijski programi POP TV, Kanal A, Kino, Brio in Oto ter vsi kanali v HD-različici so tako od 16. januarja na voljo izključno prek tistih ponudnikov kabelskega in IPTV-omrežja ter satelitske televizije, ki so se odločili za distribucijo njihovih vsebin v svojem sistemu, Pro plus pa se je z njimi uspel dogovoriti za plačevanje svojih programov.

Po informacijah Žurnala je Pro plus za prihodnje leto izpogajal nadomestilo v višini med tri in štiri evre na naročnika (brez DDV), medtem ko je bila izhodiščna zahteva Planet TV en evro.

Koprivnikar je tudi dejal, da se zavzema za stalni dialog. Zanj je ključna točka vstopa v regionalizacijo vsebinska. Meni tudi, da je treba opredeliti pristojnosti regij in iskati skupne točke na določenem območju.

"Spodbujajmo povezovanje občin, ki jih imamo toliko, kot so si želeli občani. Občine so zelo raznolike, sam pa si želim enega modrega sogovornika in eno močno občinsko organizacijo. Imamo težave z usklajevanjem stališč pri določenih zadevah, ker nismo enotni," je dejal Koprivnikar.

Ocenjuje tudi, da je treba okrepiti vlogo občin, ki morajo biti pametne in se boriti za svoje občane. Želi si različnih občin z različnimi identitetami, je še dejal Koprivnikar.

Predsednik Skupnosti občin Slovenije Bojan Kontič pa ocenjuje, da so slovenske občine podhranjene. Od kongresa pričakuje, da bo postal tradicionalen in da bo dal določene odgovore ter jasna sporočila, ki bodo šla v korist lokalne samouprave.

Za Kontiča sta država in lokalne skupnosti v istem čolnu in je zato dobro, da veslajo v isto smer. "Mi rabimo sogovornika in prepričan sem, da ga rabi tudi država. Takšnih projektov, ki so se izvajali v preteklosti in so bili sofinancirani iz kohezije, ne bo več, ker je evropskih sredstev vse manj. Treba bo razmisliti o ponovni vzpostavitvi ministrstva za lokalno samoupravo," pravi Kontič.

Predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Matej Arčon meni, da je treba prisluhniti potrebam občanov in krajevnih skupnosti. Prepričan je, da je treba vse občine povezati v eno združenje, ključno za razvoj občin pa je njihovo financiranje. Po njegovih besedah je treba sredstva dodeliti statističnim regijam in vzpostaviti dialog z državo.

Profesor na Mednarodnem inštitutu za menedžment (IMD) v Lozani je v pogovoru za STA ob obisku Microsoftove NT konference v Portorožu opozoril, da brez konkurenčnosti ni blaginje. Čeprav bi ljudje to morali razumeti, pa velikokrat ne, zato ker države prepogosto povečanje nacionalnega bogastva ne znajo učinkovito prenesti v boljšo kakovost življenja.

"Države imajo veliko težav s prenosom blaginje v boljšo kakovost življenja za ljudi in to je resen problem," pravi Garelli. Poudarja, da je to lahko vir nezadovoljstva, ki vodi v populizem. "Ljudje vidijo, kaj se dogaja okoli njih, in ko se pomeša strah za preživetje s pomanjkanjem napredka, imaš težavo."

IMD vsako leto sestavlja mednarodno lestvico konkurenčnosti. Na tej je Slovenija lani zasedla 43. mesto, kar je šest mest boljše kot leto prej. Kot pravi Garelli, je ključ do boljše konkurenčnosti države celovit pristop.

"Lahko ponazorim na primeru tekača Usaina Bolta. Ima naraven talent, ampak hkrati ima tudi dobre športne copate, dobre pogoje za trening, dobrega trenerja in skoraj gotovo tudi zmagovalno miselnost."

Enako velja pri upravljanju držav in podjetij. Dobro je imeti dobre predispozicije za uspeh, ampak brez celovitega pristopa ne bo pravega uspeha, pri čemer je zelo pomembna miselnost. "Tu govorimo o korporativni kulturi na ravni podjetij in sistemu vrednot na ravni države in družbe."

Medtem ko imajo države prepogosto težave s prenosom blaginje v boljšo kakovost življenja, pa se podjetja ukvarjajo z drugimi izzivi na področju konkurenčnosti, ki so predvsem povezani s spreminjajočo se družbo. Ti vplivajo na notranje delovanje podjetja kot tudi na njihove uspehe navzven.

"Za izvršne direktorje je ključno razumevanje, da njihovo delo ne obsega samo upravljanja tehničnih plati poslovanja, ampak tudi sistem vrednot znotraj podjetja in tudi v širši družbi, kar vpliva na kupce. Kupci se ne obnašajo enako kot pred 20 leti, v tem času pa se način vodenja podjetij ni bistveno spremenil."

Na notranji ravni to pomeni težavo za mnoga podjetja, ker ne razumejo potreb njihove delovne sile, pravi Garelli.

Pri tem zaposlene deli na tigre, mačke in dinozavre, pri čemer prvi predstavljajo začetnike, ki so lačni uspeha za vsako ceno; drugi so ljudje, ki so ustvarili družino in ne dajejo več tako velikega poudarka služb; tretji pa so v zadnjem delu svoje kariere in imajo veliko znanja, a so hkrati tudi že precej okorni.

Po njegovem podjetja prepogosto obravnavajo vse delavce kot tigre, s tem pa kažejo nerazumevanje do tega, kar jih žene. Podobno kot države, ki niso sposobne prenašati blaginje v kakovost življenja, imajo podjetja pogosto težave s pristopom.

Dodatno je veliko podjetij preveč zaprtih vase in tako ne zna pravilno oceniti trga, s tem pa jim ne uspe ustvariti proizvoda, ki bi prepričal trg. To zahteva dobro razumevanje kupcev in njihovih želja. "Eden glavnih uspehov nekdanjega izvršnega direktorja Appla Stevea Jobsa ni bil, da je znal prepoznati lepe proizvode, ampak njegova zmožnost razumeti, kaj ljudje zares hočejo."

Dodaten izziv za podjetja dandanes je digitalna preobrazba, ki po mnenju Garellija bolj kot notranji izziv predstavlja zunanji izziv. Splet, digitalizacija in globalizacija so pripomogli k veliko večji konkurenci, to pa je bil šok za marsikatero podjetje, ki je živelo v svojem svetu.

Z digitalizacijo je prišlo do velikega navala novih konkurentov iz hitro rastočih gospodarstev. "Kar naenkrat imaš pomembno konkurenco. In povrh vsega je niti ne poznaš dobro, niti ne veš, da so to v resnici velika podjetja."

Kot primer je naštel kitajsko spletno prodajno tržišče Alibaba in kitajskega proizvajalca bele tehnike Haier, ki je v zadnjih 10 letih postal največje tovrstno podjetje na svetu, večje od ameriškega Whirlpoola.

Garelli podjetjem pri iskanju konkurenčnosti svetuje, da delujejo čim bolj globalno in z željo po prodoru na tuje trge, ne glede na njihovo velikost.

"Ključno za nemško konkurenčnost niso velika podjetja, ampak srednje velika podjetja, ki so zelo globalno usmerjena. Morda gre za podjetja z nišnimi proizvodi, ampak takšna, ki so izredno konkurenčna na globalni ravni," pravi.

Jamnik, ki je bil član uprave NLB med letoma 1997 in 2002 ter od sredine leta 2007 do konca novembra 2009, je med razlogi za potrebo po dodatnem kapitalu NLB navedel strategijo banke po vstopu KBC, ki se je osredotočala na hitro rast in visok donos. Izplačevale so se dividende in z rastjo banke je kapitalski količnik padal, ker kapitala nista zagotavljala lastnika, ampak ga je banka pridobivala v drugih oblikah, med drugim s podrejenimi obveznostmi.

Jamnik se ni strinjal z izračunom bančne luknje. "Najprej jo boste morali dobro definirati," je odgovoril na vprašanje, ali se čuti odgovornega za luknjo, ki jo je s slabimi posojili soustvarila NLB. "Če so delnice Pivovarne Laško bančna luknja, je v tem sistemu nekaj zelo narobe ... Bile so prodane za nekaj deset milijonov evrov več, kot pa so bile odnešene iz NLB," je ponazoril.

Kot primer je navedel tudi različno usodo Gorenjske banke in Banke Celje, ki sta bili zelo primerljivi banki. Vodstvo Gorenjske banke se je odločilo, da banke ne bo prepustilo državni sanaciji, in dve leti zatem, ko je bil ugotovljen kapitalski primanjkljaj v višini okoli 320 milijonov evrov, je regulator zahteval 12-milijonsko dokapitalizacijo. "To mi je strokovno nejasno," je dejal Jamnik. Banka Celje pa je šla po poti državne sanacije z razlastitvijo delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic, državno dokapitalizacijo in pripojitvijo k Abanki. "Menim, da način ugotavljanja bančnih izgub na primerjavi teh dveh bank kaže na velik problem," je dejal Jamnik.

Večkrat je izpostavil primera Istrabenza, pri katerem so banke sklenile sporazum in se poplačale s prodajo naložb, ter holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, pri katerih se je sprejetje tovrstnega sporazuma, kljub temu da je bil med bankami usklajen, ustavilo. Zakaj, Jamnik ne ve, ocenjuje pa, da bi samo s prodajo Heliosa pokrili polovico dolgov.

Jamnik je zavrnil očitek, da so v banki oba holdinga vodili kot ločeni, ne povezani osebi, da bi jima omogočili višje kreditiranje. Prav tako je zanikal, da bi dejstvo, da je njegov brat Anton ljubljanski pomožni škof, kakorkoli vplivalo na odobravanje kreditov holdingom, ki sta bila v lasti Mariborske nadškofije. Tudi glede odobravanja kreditov družbi SCT, v katere upravnem odboru je bil njegov drugi brat Janez, je dejal, da se je iz odločanja izločil in da ni vplival na kakršnokoli odločitev glede teh posojil.

Narat, ki je bil v upravi NLB v dveh mandatih med letoma 2002 in 2009, je dejal, da je bila podlaga za hitro rast banke delničarski sporazum med državo, KBC in Evropske banke za obnovo in razvoj, na katerem so temeljili tudi strategija in letni načrti.

Tako kot Jamnik je poudaril, da je kreditni odbor odločal na podlagi strokovnih predlogov sektorja za upravljanje s tveganji in komercialnega oddelka. O opozorilih, ki jih je sektor za upravljanje s tveganji navedel v določenih primerih predlogov za kreditiranje podjetij, sta dejala, da je bila odobritev odvisna od konkretnega podjetja in namena kreditiranja.

Narat je povedal, da se je srečeval z direktorji posameznih podjetij na njihovo željo. To je normalno, se je, se in se bo dogajalo. "Nisem pa se dogovarjal o konkretnih poslih," je dodal. Na vprašanje, ali ga je župan Zoran Jankovič kdaj klical zaradi Grepa, je odgovoril z "ne", na vprašanje, ali je kdaj z njim govoril, pa je dejal, da ga pozna.

Na nekatera vprašanja o konkretnem primeru ni odgovoril, ker poteka predkazenski postopek. "S kriminalisti imam stike na njihovo iniciativo in sodelujem po svojih najboljših močeh," pa je odgovoril na vprašanje o sodelovanju Aktive pri dokapitalizaciji NLB leta 2008, ki naj bi nato v podobnih zneskih, kot je sodelovala pri dokapitalizaciji, dobila kredit v NLB.

Na vprašanja glede poslov, v katerih bi lahko financirali terorizem ali trgovino z orožjem, je odgovoril, da se ne spomni, da bi kdaj dobili opozorilo urada za preprečevanje pranja denarja. Povedal je še, da so za to področje imeli v banki posebej pristojnega človeka.

Kot so ob tem zapisali na ministrstvu za finance, se izvedba izdaj obveznic pričakuje v bližnji prihodnosti, v odvisnosti od razmer na finančnih trgih. Sodeč po izkušnjah iz minulih tovrstnih operacij bo nastop Slovenije na trgu sledil že zelo kmalu ta teden.

Država je sicer v začetku marca že izdala za dodatnih 500 milijonov evrov omenjenih 24-letnih obveznic z zapadlostjo 3. novembra 2040 in za dodatnih 800 milijonov evrov omenjenih 10-letnih obveznic z zapadlostjo 22. marca 2027. Tokratna zadolžitev bi bila po januarski in marčni tako že tretja letos.

Velik del denarja od marčne dodatne izdaje je porabila za poplačilo odkupa dolarskih obveznic. Teh je predčasno odkupila za skoraj 598 milijonov dolarjev. Ostalo je namenila za poplačilo zapadlih obveznosti in pokrivanje tekočega primanjkljaja.

Tokrat namerava Slovenija odkupiti do okvirno 750 milijonov dolarjev obveznic, ponudba imetnikom več različnih dolarskih obveznic, ki jo je ministrstvo za finance objavilo minuli teden, pa velja do 15. maja.

Brezposelnost v regiji se niža, blagovni izvoz v primerjavi s predkriznim letom 2008 je večji za 18 odstotkov, uvoz pa se je povečal za sedem odstotkov. Prihodki gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v regiji so se povečali, prav tako neto čisti dobiček, so razkrili na nedavni novinarski konferenci Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), novogoriške območne enote Gospodarske zbornice Slovenije in novogoriške enote Zavoda za zaposlovanje.

Z dobičkom je leta 2016 poslovalo 67 odstotkov vseh družb v regiji. Kar 39 družb s skupno 10.429 zaposlenimi pa je ustvarilo po več kot en milijon evrov čistega dobička.

Na rast dobička družb regije v lanskem letu sta vplivala predvsem višja rast prihodkov od izvoza in precejšnje zmanjšanje odhodkov zaradi odpisov finančnih naložb in terjatev, je povedala vodja novogoriške izpostave Ajpesa Mara Kos Maver.

Okoli 30 odstotkov družb v regiji pa je izkazalo izgubo, ki znaša skupno 22 milijonov evrov in je za 41 odstotkov nižja kot leta 2015. Le tri družbe s skupno 314 delavci so bile take, da so imele za več kot en milijon evrov izgube.

"Glede na rezultate ugotavljamo, da so družbe z vseh področij dejavnosti na ravni regije ugotovile pozitiven poslovni izid oziroma neto čisti dobiček. To velja tudi za dejavnosti gostinstva in poslovanja z nepremičninami, ki sta bili v letu 2015 še v izgubi. Gradbeništvo je tudi zelo izboljšalo rezultat," je še povedala Kos Maverjeva.

Severnoprimorska regija se glede na ugotovljeni dobiček na zaposlenega v Sloveniji uvršča na drugo mesto. Kos Maverjeva je ob tem še dodala, da v letošnjem letu vidnih padcev ni pričakovati.

Prihodki od izvoza družb v regiji so se lani povečali za sedem odstotkov, na trgih EU pa za devet odstotkov. Najpomembnejša izvozna in uvozna država za regijo ostaja Italija.

"V letu 2016 smo tretje leto zapovrstjo zabeležili višjo vrednost blagovnega izvoza kot v referenčnem letu 2008," je povedala direktorica območne gospodarske zbornice za severno Primorsko Nevenka Volk Rožič.

Družbe v regiji že tradicionalno največ izvažajo v Italijo, in sicer skoraj 23 odstotkov celotne vrednosti izvoza, sledita Nemčija in Hrvaška. Tudi pri uvozu blaga je na prvem mestu Italija, sledita Nemčija in Avstrija.

Prav tako so lani izboljšali poslovne rezultate samostojni podjetniki, prihodke so denimo povečali za šest odstotkov.

Prvi mož sindikata Dušan Semolič je pojasnil, da politiki pogosto izražajo zahteve, ki bi ob uresničitvi škodile socialni varnosti zaposlenih. "Če to pogosto izgovori premier, smo na to še zlasti občutljivi," je dejal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.

Izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko pa opozarja, da vse prevečkrat slišimo, da je potrebna reforma trga dela, nihče pa da še ni utemeljeno argumentiral upravičevanje potrebe po reformi. Zadnja večja reforma trga dela je sicer začela veljati leta 2013. "Ko politiki nimajo drugih razlogov, poudarjajo, da je trg dela nefleksibilen, da smo nekonkurenčni, da delodajalci zato ne zaposlujejo. Številke kažejo drugačno sliko," je prepričan Zorko.

Predstavil je več indeksov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Pred letom 2013, torej pred sprejetjem zadnje reforme trga dela, je bil indeks varovanja redno zaposlenega zoper individualno in kolektivno odpoved 2,67, po reformi je padel na 2,39. Indeks varovanja redne zaposlitve v primeru individualne odpovedi je takrat znašal 2,39, po reformi je padel na 1,99. Indeks fleksibilnosti ureditev začasnih oblik zaposlenosti je bil 2,50, po reformi pa je padel na 2,13, je še navedel Zorko.

"Če naredimo povprečje, ugotovimo, da je slovenska delovnopravna zakonodaja glede postopkov odpovedi na področju fleksibilnosti pod povprečjem, pred nami je zgolj šest držav, za nami jih je 15," je dodal Zorko in spomnil, da so po indeksih OECD manj fleksibilni trgi dela tako v Avstriji kot v Nemčiji in Franciji.

Predstavil je tudi nekaj podatkov zadnjega poročila Inšpektorata RS za delo. Lani so zabeležili 6376 novih prijav zaradi kršitev delovne zakonodaje s strani delavcev, od tega 5342 s področja delovnih razmerij. Največ na področju kršitev izplačila plač - 5013, sledile so kršitve v zvezi z zaposlovanjem, ki jih je bilo 1916, 1732 na področju evidenc na področju dela in 1080 prijav socialne varnosti in na področju delovnega časa, počitka in odmorov.

"Raven spoštovanja delovnopravne zakonodaje, pravic delavcev se je v primerjavi s prejšnji leti znižala in je zaskrbljujoča," je opozoril Zorko. Navedel je primer, da je bilo leta 2008 na področju delovnih razmerij ugotovljenih 5464 kršitev, v letu 2011 pa kar 11.788. Zorko pravi, da to pomeni, da namesto reforme trga dela potrebujemo reformo inšpektorata za delo in da bodo delodajalci spoštovali pravice delavcev.

Izpostavil je, da moramo izboljšati delovanje inšpektorata za delo, in sicer z novimi zaposlitvami, saj število delovnih inšpektorjev po njegovem mnenju drastično pada. Zorko obenem meni, da bi morali sprejeti zakon, ki bi dal inšpektoratu za delo večja pooblastila ter sprejeti določbo, koliko časa naj preteče od prijave inšpektoratu do izdaje odločbe.

"Konkurenčnost gospodarstva se gradi z predvidljivo zakonodajo, ki se ne menjuje pogosto. Za investitorje je predvsem pomembna hitrost delovanja upravnih organov. Naj se torej skrajšajo postopki pridobivanja dokumentacije," je še dejal Zorko.

Semolič je dodal, da tudi OECD zahteva, da se v Sloveniji dvignejo delavske plače. "Od leta 2008 do 2015 dokazljivo raste produktivnost več kot plače, torej prihaja do prelivanja bogastva, ki nastaja v prid kapitala, in ne v prid dela," je dejal.

Kot se zdi, so odgovorni za spletno varnost minuli konec tedna "naredili domačo nalogo" in posodobili varnostno programsko opremo, je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal tiskovni predstavnik Europola Jan Op Gen Oorth.

Po navedbah Europola je bilo minuli konec tedna več kot 200.000 računalnikov po vsem svetu prizadetih v doslej najobsežnejšem kibernetskem napadu. Začel se je v petek, njegove tarče pa so bile med drugim banke, bolnišnice in vladni uradi. Napadalci so izkoristili šibke točke v starejših Microsoftovih operacijskih sistemih.

Izvršni direktor Europola Rob Wainwright je v nedeljo posvaril, da bi se lahko razmere poslabšale ob današnji vrnitvi zaposlenih na delovna mesta, ko bi se znova prijavili na računalnike.

Kot je danes še dejal Op Gen Oorth, je še prezgodaj, da bi lahko rekli, kdo stoji za napadom. Trenutno si prizadevajo izdelati program za dekodiranje izsiljevalskega virusa, imenovanega WannaCry. Ta je blokiral delovanje računalnikov, dokler ne bi bila v virtualni valuti bitcoin izplačana odkupnina.

Med huje prizadetimi so bile zdravstvene ustanove v Veliki Britaniji, kjer so strokovnjaki vso noč odpravljali posledice napada. Potem ko so morali zaradi napada odpovedati številne naročene preglede in posege, naj bi danes delo v zdravstvenih ustanovah potekalo pretežno normalno, poroča BBC.