c S
DNEVNI IZBOR
dr. Matej Accetto Pravo in politika Razmerje med pravom in politiko je trajno vprašanje, še posebno razumljivo pa v trenutkih, kakršen je postopek izbora sodnikov ustavnega sodišča, ki naj bi kot »čista« pravna veja oblasti odigralo ključno vlogo zavor in ravnovesij za nadzor nad bolj povezanima in s politiko v vseh pogledih prepojenima vejama oblasti, zakonodajno in izvršilno. 22.03.2017
dr. Matej Accetto Kakšen je dober pravni študij? Pred leti sem se v več kolumnah spraševal o tem, kakšen je dober študent prava in kako do njega, v tokratni kolumni pa navajam nekaj uvodnih misli o tem, kakšen je dober oziroma pravi pravni študij, ki naj ga ponudimo temu študentu. Tako kot tedaj se tudi tokrat posvečam zgolj nekaterim (kvantificiranim) vidikom, a vendarle. 20.02.2017
dr. Matej Accetto Sojenje med črko in življenjem Kaj naj ima prednost, črka (zakona) ali življenje (prava)? To izhodiščno vprašanje v bistvu ni mišljeno kot nekakšna pravniška izpeljava šale o kokoši in jajcu, ne kot metafizični razmislek o stvarstvu (»V začetku je bila Beseda…«), niti ne kot razmislek o zaželeni metodi pravne razlage (npr. jezikovna ali namenska) ali medsebojnem razmerju med materialnim in procesnim pravom (»V začetku je bil Postopek…«). Na nek način pa vendarle o vsem tem. 23.01.2017
dr. Matej Accetto O aktivizmu in zadržanosti pri sodniškem odločanju Razprava je znana in se razvije ob vsaki bolj razvpiti zadevi: kdaj so sodišča preveč aktivistična, kje je prava mera med aktivizmom in samoomejevanjem? Ta meja je v praksi težko določljiva, še posebno v primerih, ko si lahko to vprašanje pravzaprav zastavimo o drugih družbenih akterjih, ki sobivajo s sodišči. 28.11.2016
dr. Matej Accetto Pravo in poštenje Zamislite si naslednjo hipotetično situacijo. Na letalu sedite med ekscentrično bogatašinjo in premetenim bančnikom, s katerima se zapletete v pogovor. Naenkrat vama bogatašinja da nenavadno ponudbo: podarila vama bo 2000 evrov, a le, če vi sprejmete delitev, ki jo bo predlagal bančnik. Ta takoj izstreli svoj predlog: 1900 evrov njemu, 100 evrov vam. Ga sprejmete? 11.11.2016
dr. Matej Accetto Pravo in čistoča Kaj je gibalo pravnega razvoja? Potreba po mirnem družbenem sobivanju, po zagotavljanju in ohranjanju prirojene pravičnosti, po nagrajevanju poštenih, kreativnih in marljivih ter kaznovanju zlobnih? Včasih se med možnimi razlogi pojavi tudi kak malo manj pričakovan kandidat in enega takega vam ponujam tokrat. 03.10.2016
dr. Matej Accetto O avtorstvu in kreativnosti Te kolumne ni napisal računalnik. Res pa je, da je računalnik (oziroma računalniški program) opravil prvi in edini lektorski pregled. In večino raziskovalnega dela, vsaj kar se tiče rezultatov, ki jih je spletni iskalnik ponujal na moja iskalna gesla. Preostanek kolumne pa je v veliki meri navdahnjen z drugimi zapisi, Pravzaprav je v njej presneto malo res izvirnih misli. Kdo je v resnici njen avtor? 05.09.2016
dr. Matej Accetto Birokracija in jezik na Portugalskem Poletni čas je čas za potovanja in morda bo koga od bralcev te kolumne zamikalo, da bi v bližnji prihodnosti obiskal – ali se morda celo preselil na – Portugalsko. Starih znamenitosti polnih mest in hladnega oceana polnih zalivov so vam vaši knjižni vodiči nemara nanizali že več kot dovolj, verjetno pa so vas pustili docela nepripravljene po administrativno-bivanjski plati. A brez skrbi, zato imate mene. 08.08.2016
dr. Matej Accetto EU in Združeno kraljestvo Nedavni britanski referendum je evropskemu povezovanju postavil vrsto težavnih vprašanj. Kakšna bo prihodnost EU brez Združenega kraljestva in slednjega brez EU oziroma kakšno bo njuno prihodnje razmerje? Je po Brexitu (hm, Brizhodu?) o Evropski uniji še mogoče govoriti na enak način, ali pa je referendum preveč zrahljal temelje uspeha in zatrjevane trdnosti Evropske unije, združene v raznolikosti? 11.07.2016
dr. Matej Accetto Demokracija v Evropi Po zadnji kolumni o ameriški demokraciji v praksi se v tokratni posvečam bližjim, tako rekoč domačim logom stare celine. Tudi tu se namreč zdi, da demokracija v letošnjem letu opravlja redni pregled o psihofizični primernosti za delo, in še enkrat več z ne povsem gotovimi rezultati. 13.06.2016
dr. Matej Accetto Demokracija v Ameriki Ameriška (pred)volilna izkušnja nam letos spet prinaša nekaj novih utrinkov demokracije v praksi, ki nam lahko dajo misliti. Posebej tankočutnim opazovalcem ZDA pa lahko že uvodoma zastavim še tole hudomušno vprašanje: kako je s tokratno temo povezan igralec Kevin Spacey? Odgovor najdete na koncu kolumne. 16.05.2016
dr. Matej Accetto Kaj je sodišče? Le kdo ne ve, kaj je sodišče? Navsezadnje lahko o pravdah in sojenju beremo že v Brižinskih spomenikih. Pa vendarle se v pravu še pojavljajo drobna vprašanja o točni opredelitvi pojma v praksi, tako kot v nedavni sodbi Sodišča EU v zadevi PFE: ali za nacionalno sodišče v luči prava EU šteje zgolj sodišče kot celota ali tudi njegov posamezni senat? 18.04.2016
dr. Matej Accetto Balkanizacija ZDA Pomen Zahodnega Balkana za svetovno politiko je presunljiv. Nekoč je bil stičišče grških in latinskih korenin evropske civilizacije, nato tudi stičišče rimskokatoliške, pravoslavne in muslimanske vere, še kasneje zažigalna vrvica prve svetovne vojne. Tudi danes ta vpliv ne jenja – nasprotno, sega tudi vse do ZDA, kot denimo kaže njegov usodni vpliv na ameriške predsedniške volitve. 21.03.2016
dr. Matej Accetto Pravo in otroci (2): Nauki otrok za ravnanje s pravom Po razmisleku o tem, kaj nas pravo lahko nauči o ravnanju z otroki, ki sem se mu posvetil prejšnji mesec, je zdaj čas še za drugo plat kovanca: kaj se lahko pravo in pravniki naučimo od otrok? 22.02.2016
dr. Matej Accetto Pravo in otroci (1): Nauki prava za ravnanje z otroki Kaj nas pravo lahko nauči o otrocih? In, morda še pomembneje, kaj nas lahko otroci naučijo o pravu? Za pretehtane, modre (ali vsaj temnozelene) in nasploh teoretično hvalevredne odgovore boste morali počakati na kakega drugega avtorja. Za popolno nasprotje pa ste našli idealnega kandidata. 25.01.2016
dr. Matej Accetto Sodobne tegobe Martina Krpana Veliko zakladov premore knjižnica ljubljanske pravne fakultete in mnoge med njimi skrivajo zaprašene police v njenem kletnem arhivu. Pozoren in vztrajen arheolog med njimi kaj lahko najde kak nov neodkrit biser, tako kot sem sam pred časom našel širši javnosti še neznano nadaljevanje zgodbe o Martinu Krpanu. 28.12.2015
dr. Matej Accetto Sveženj protislovij prava in politike Begunci. Istospolne družine. Narodne manjšine. Mali narodi na sončnih straneh Evrope. Mladi diplomiranci, ki sanjajo o dobri službi. Podjetniki, ki sanjajo o bogastvu. Predsedniki, ki sanjajo o oblasti. Noben človek ni otok, je nekoč zapisal stari pesnik. Sem mali snopič protislovij, je nekoč zapisalo mlado dekle. 30.11.2015
dr. Matej Accetto Pat pozicija portugalske politike Po preudarnih predhodnih posvetih portugalski predsednik postavi Pedra Passosa pred problem pomanjkanja podpore parlamenta – potem pa … potem pa pisec pričujočega pisanja postoji, preden vse skupaj postane en sam za lase privlečeni tavtogram. A naslov drži: Portugalska se je znašla v politični krizi. 02.11.2015
dr. Matej Accetto Vsaksebi v sorodnosti Kot zdomec v gostujoči deželi pogosto hlastaš po vsakršni podobnosti z domovino. Tudi Portugalci so ponosni na svoj kruh? No, krasno, morda pa le ne bo dosti drugače kot doma. Tudi portugalski akademiki v (civilnem) pravu zvesto sledijo nemški tradiciji? Pomirjujoče odzvanjajo znana imena in univerzitetna mesta. Kako pa je kaj s portugalsko politiko? Tudi tam se kdaj zazdi, da nismo daleč od Slovenije. 05.10.2015
dr. Matej Accetto Nova politika ali na zahodu marsikaj novega V Veliki Britaniji bo laburistična stranka ta teden dobila novega voditelja. Kot kažejo ankete, bo šlo za prelom s tradicijo, za odločno zavrnitev uveljavljenih obrazov v stranki in izvolitev do nedavnega neznanega kandidata, pred katerim volivce svari vrsta nekdanjih voditeljev stranke, češ da bi bil za stranko katastrofa – marsikateri član stranke pa ga ravno zato še toliko bolj podpira. 07.09.2015
dr. Matej Accetto Pravo in robotika Nek avtor je nekoč razvil temeljne zakone pravnega urejanja. (1) Pravo človeka (in še pred njim človeštva) ne sme poškodovati oziroma mu škodovati s svojim nedelovanjem. (2) Pravo se mora ravnati po človekovih ukazih, razen če so v nasprotju s prvim zakonom. (3) Pravo mora zaščititi sebe, razen če je to v nasprotju s prvima dvema zakonoma. 10.08.2015
dr. Matej Accetto O zmernosti stališč in argumentov Nekoč je nek moj članek o delovanju Sodišča EU prebral ugledni skandinavski strokovnjak prava EU. Všeč mi je, je odgovoril, le preblag v kritiki. No, sem pojasnil, napisan je uravnoteženo, navsezadnje tako o Sodišču tudi razmišljam. Že že, se je odzval, ampak v tem primeru kritike ne bodo dovolj opazili. Najprej je treba udariti z macolo, kasneje bo čas za zmernost. 27.07.2015
dr. Matej Accetto Sodba Obergefell in prave strani zgodovine Je sodba Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Obergefell o ustavno varovani pravici do sklepanja zakonske zveze za istospolne pare na pravi strani zgodovine? Ste vi? 13.07.2015
dr. Matej Accetto Chutzpah Chutzpah je beseda, ki tudi pravnikom lahko pride presneto prav. Ponuja nam jo jidiš, germanski jezik judovskih skupnosti, gre pa za posebno vrsto arogantne (pre)drznosti, ki se najpogosteje ponazori s pravniško anekdoto: chutzpah je lastnost moža, ki ubije svoja starša, potem pa na sodišču prosi za milost, češ da je sirota. 15.06.2015
dr. Matej Accetto Pravo in sreča Verjetno se vam ne zgodi pogosto, da bi pravo povezovali s srečo. Da je namen pravnega urejanja spodbujati, omogočati ali celo povzročati srečo, bi morda rekli samo največji idealisti. Kot me je pred leti učil profesor Sargentich, je želja po učinkovitosti načela pravne države želja po upravičenju, pravičnosti in racionalnosti – vsaj na ravni pravniških prizadevanj je sreča nemara lahko samo stranski učinek. 18.05.2015
dr. Matej Accetto Pravo EU in (portugalski) šport Tokratna kolumna je namenjena predvsem ljubiteljem nogometa, ki pa jih menda tudi med pravniki najdemo za več kot prgišče. In gre za trenje med športom in pravom, za neizprosno trdoto pravil o poštenem poslovanju in idejo športa kot posebnega sredstva za spodbujanje in sproščanje osebne in nacionalne, kako bi temu rekli, psihofizične telovadbe. 20.04.2015
dr. Matej Accetto Kompleksno sobivanje prava EU in človekovih pravic Zakaj se Evropska unija boji človekovih pravic? To je vprašanje, ki ga kritični evroskeptiki lahko zastavljajo že vse od petdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je prvič pokazalo nelagodje institucij Unije ob umeščanju prava človekovih pravic v evropski pravni red, in ga kljub vmesnemu prepoznanju pravic kot ene temeljnih vrednot Unije lahko ponavlja tudi danes. 23.03.2015
dr. Matej Accetto Pogajanja v teoriji in praksi Avtorji učbenikov o pogajanjih si te dni spet oblizujejo prste – pogajanja med Grčijo in njenimi evrskimi upnicami bodo vsaj priročna praktična ilustracija temeljnih načel dobrih in slabih pogajalskih tehnik, morda pa bo prek njih mogoče priti celo do kakih novih spoznanj o vse bolj popularnem raziskovalnem področju. 23.02.2015
dr. Matej Accetto Postavljanje meja dopustnosti kritiki sodišč Verjetno ste v zadnjem času opazili veliko število kritičnih zapisov, uperjenih zoper Ustavno sodišče in slovensko sodstvo nasploh, pa tudi nekaj odločnih odgovorov na te kritike, češ da so neutemeljene in škodljive. Mar ne bi bilo lepo, če bi obstajala enostavna enačba, s katero bi lahko razmejili med dopustno in nedopustno kritiko sodišč? 26.01.2015
dr. Matej Accetto Pravo in meje prisile Pravo težko shaja brez ideje prisile in prisiljujoče oblasti. Ljudje – da o pravnih osebah niti ne govorimo – pač niso vsi angeli in včasih jih je k čemu treba prisiliti. A do kod to gre? Nekoliko hudomušno sem kolumni skoraj dal naslov Prisilili vas bomo, da boste svobodni. Ali pa, da se boste imeli radi. Oboje se sliši nekoliko neizvedljivo. 29.12.2014
dr. Matej Accetto O denarju, željah in odgovornosti Imate morda pet minut časa? Ne bom vam vzel več, le eno izjemno pomembno pobudo bi vam rad predstavil. Ne, res, obljubim, ne želim vašega denarja … no, vsaj ne takoj. Če se vas bo moja predstavitev dotaknila, potem bi morda lahko na banki odprli trajnik, ne veliko, kak evro ali dva na mesec. Saj veste, težki časi so, brez dobrote ljudi ne gre. A kaj da počnemo? Ja, takole je, štadion bi pomagali graditi. 01.12.2014
dr. Matej Accetto Združevanje in zadrževanje Kot je pisal Kant, je pot do trajnega miru mednarodne skupnosti tlakovana s prostovoljnostjo in postopnostjo: »Celo [vojna je] boljša od stapljanja držav, ki njih sila prerašča druga drugo in prehaja v univerzalno monarhijo, ker zakoni s povečevanjem vladnega območja vse bolj izgubljajo veljavo in se brezdušen despotizem, ko je iztrebil kali dobrega, slednjič vendar izprevrže v anarhijo.« 03.11.2014
dr. Matej Accetto Svoboda Težko boste našli pojem, ki bi bolj nagovarjal tako filozofe in teoretike politične misli kot aktualne želje in tegobe ljudi. Svoboda kot status, svoboda kot pravica, svoboda kot stremljenje, svoboda kot zmožnost usmerjati svoje življenje, svoboda kot zmožnost uporabljati in braniti svoje telo. Kamorkoli pogledate, se danes ukvarjamo z iskanjem svobode. 06.10.2014
dr. Matej Accetto Večno težavno vprašanje vozil Po prejšnji kolumni z aktualnimi pravnimi zagatami se s tokratno kolumno vračam k na videz lahkotnejši, a večni problematiki pravne razlage – nadvse težavnemu vprašanju, do kod seže opredelitev pojma »vozilo«, ki lepo riše tudi problem prevajanja na videz enostavnih definicij iz modre teorije v izmuzljivo prakso. 08.09.2014
dr. Matej Accetto Težavno vprašanje obsojenih poslancev Kot gotovo veste, se Slovenija sooča s pravnim zapletom, ki v praksi udejanja vsaj eno, če ne obe različici stare pravne maksime, po kateri »težavne zadeve tvorijo slabo pravo« ali pa »slabo pravo tvori težavne zadeve«. Dovolj svarila, da bi preudaren kolumnist sredi avgusta pisal o čemerkoli drugem. A preudarnosti mi že dolgo niso očitali, bralcem pa bo kolumna morda pomagala vsaj razumeti, zakaj so pravniki ob takih zapletih tako neuglašeni. 11.08.2014
dr. Matej Accetto Prava mera pozabe Če ste kot pravnik v zadnjih letih z zavidanjem pogledovali čez plot k sosedom inženirjem, ki so dobivali mikavne ponudbe za službo pri velikanih novih tehnologij in interneta, si lahko oddahnete – če ste pravniški mojster, ste ta hip tudi vi zaželeni v Silicijevi dolini, ki vas potrebuje (skoraj) ravno toliko kot kakega dobrega programerja. 14.07.2014
dr. Matej Accetto De facto ali Švicarji verjamejo v povezovanje Spomnim se pripovedovanja o nekem odvetniku, h kateremu so stranke včasih prišle na daljše konzultacije o kakem pravnem vprašanju in se nato začudile, ko jih je prosil za plačilo: »Zakaj da bi plačali? Saj ste samo povedali, kako je!« (Upam, da te anekdote še nisem zapisal, a je kar primerna iztočnica za današnjo kolumno.) 16.06.2014
dr. Matej Accetto Prava ali lažna smiselnost evropskih volitev? Preden prehitro kliknete na povezavo do celotnega članka, preverimo, ali je današnja kolumna sploh prava za vas. Ste se nameravali udeležiti volitev v Evropski parlament? Se mi je kar zdelo. Vas na splošno zanima, kaj se godi z Evropsko unijo? Tudi prav, saj razumem. Bi mi kljub vsemu pomagali razmišljati o tem, ali so lahko prihajajoče evropske volitve nenamerna prevara? Hvala lepa in dobrodošli. 19.05.2014
dr. Matej Accetto Hramba osebnih podatkov in pravica do varstva pretekle zasebnosti Koliko daste na svojo zasebnost? Vam tako kot meni zatrepetajo gangliji, ko vam med brskanjem po spletu oglasne pasice ponujajo ravno tiste izdelke, o katerih ste se razpisali v nedavnem e-pismu? Ali ko skoraj vsako, še tako neznatno pogodbeno razmerje vključuje tudi privolitev v »nenevarno« obdelavo vaših osebnih podatkov? Ali ko ... no, saj razumete. 22.04.2014
dr. Matej Accetto Vsakdanja uporabnost prava Vsake toliko se vprašam, kje mi v vsakdanjem življenju lahko prav pride znanje, ki ga pridobivam v svetu prava. Sama predpostavka – da pravo nudi življenjsko uporabna spoznanja – se mi zdi docela verjetna. Interdisciplinarnost je v zadnjem času že na splošno v modi, tudi docela naključna odkritja in spoznanja na preseku znanosti in življenja pa bogatijo naša življenja vsaj od Flemingovih eksperimentov z bakterijami, če ne že od blagodejnih učinkov Arhimedove skrbi za osebno higieno naprej. 24.03.2014
dr. Matej Accetto Pravo in poezija Vsake toliko me od bolj suhoparnih razmislekih o naravi in delovanju prava EU povleče k primerjavam med pravom in leposlovjem. Redni bralci te kolumne [je optimistično zapisal v množini] se bodo nemara spomnili na zapis izpred davnih šestih let, v katerem sem poročal o sodbah v verzih ameriških sodišč. Šokirano (in, priznajmo, olajšano) ugotavljam, da slovenski sodniki vsaj po mojem vedenju še niso sprejeli izziva in sodb ne podajajo v laškem enajstercu ali drugih liričnih oblikah. 24.02.2014
dr. Matej Accetto Moč navade Tako v življenju kot v pravu se občasno potrdi kak star pregovor, kot recimo oni o navadi, ki da je železna srajca. (Karkoli naj bi to že pomenilo. Če mi odpustite nekaj nepoučenega ugibanja: da jo je težko sleči? Ena od značilnosti navade se mi zdi ravno ta, da se toliko navadiš nanjo, da ji niti ne posvečaš več posebne pozornosti – v tem smislu, kot recimo v temi tokratne kolumne, bi bila svilena srajca morda bolj pripravna od železne.) 27.01.2014
dr. Matej Accetto O izseljenstvu in priselitvi V zadnjem tednu sem imel po ljubljanskih ulicah ob bolj ali manj naključnih srečanjih več pogovorov, ki so šli na depresivno podobno noto: »Blagor tebi, da si v tujini. Veš, tu nam gre vse slabše – politika je docela skorumpirana, gospodarstvo na psu. Kar ostani na Portugalskem, nikar se ne vrni.« 30.12.2013
dr. Matej Accetto O kruhu in igrah Ko je de Coubertin poudarjal, da ni pomembno zmagati, ampak sodelovati, je imel nemara v mislih športno udejstvovanje. Danes, se zdi, smo to reklo razbili na dve: v športu je pomembno zmagovati (za vsako ceno), v športnem poslu pa je pomembno sodelovati (pri koritu, za čim višjo ceno). In žal je šport pogosto le zrcalo družbe. 02.12.2013
dr. Matej Accetto Kognitivna pristranskost prava Pred vas na mizo položim majhno svečo, škatlico vžigalic in prgišče risalnih žebljičkov. Kako lahko zgolj z uporabo teh predmetov pričvrstite svečo na zid nad mizo tako, da med njenim gorenjem vosek ne bo kapljal na mizo? In zakaj bi si to sploh želeli? No, če se vam da, vendarle malo razmislite, kako bi to lahko storili. 04.11.2013
dr. Matej Accetto Učenje z ravnanjem Ta kolumna je o marsičem: o individualnem življenju njenega bralca in o skupnem življenju njegove skupnosti; o evropskem povezovanju ter kulturi delovanja institucij Evropske unije in o domači politiki ter kulturi javne razprave v Sloveniji; o javnem in o zasebnem. 07.10.2013
dr. Matej Accetto O migracijah in migrantih Nekoč pred davnimi leti sem se vračal iz Španije domov v Slovenijo in si malo za šalo na poti pomagal z velikim kartonom, na katerega sem z velikimi črkami napisal »heute ist mein Geburtstag«, na drugo stran pa za polno mero optimizma še »danes je moj rojstni dan«. Računal sem predvsem na nemške turiste, a vsaj tistikrat me s prevozom niso želeli obdariti, sploh pa je celotna štoparska pot trajala tri dni, tako da sporočilo na kartonu kmalu ni več povsem držalo. 09.09.2013
dr. Matej Accetto O predstavah in sencah politične stvarnosti Med idejo in stvarnostjo pada senca, je v neki pesmi zapisal T. S. Eliot in s tem kot vsak dober pesnik bralcem odprl vrata do številnih možnih razlag teh besed. Je meril zgolj na neizogibno težavnost prelivanja idej v dejanja, ali pa tudi na to, da se ideja na tej poti spremeni, preoblikuje in na koncu postane nekaj drugega? 26.08.2013
dr. Matej Accetto Se moralnost splača? Vsake toliko časa obupujem nad predstavniki človeške rase. Ne nujno nad vami osebno – že to, da berete mojo IUS kolumno, je močan indikator za sklep, da svojega časa ne posvečate v zadostni meri bolj lukrativnim ali vsaj politično oportunističnim dejanjem – ampak nad primerki bolj moralno fleksibilnega in materialno nenasitnega tipa te živalske vrste. 12.08.2013
dr. Matej Accetto Moč in meje besed v pravu Sredi poletja je dolžnost pravnih kolumnistov, da iščejo docela resnobne odgovore na splošnejša družbena vprašanja. Denimo na zagonetko, kako se spopasti s prekomerno vročino. Ali nam lahko tudi tu pridejo prav spoznanja in odlike pravnega reda? Ob vzajemni osuplosti, zakaj si tega vprašanja do sedaj še niso zastavljali, se mu lahko posvetimo v pričujoči kolumni. 29.07.2013
dr. Matej Accetto Pravo in jezik Na eni strani pravo, ki temelji v načelu pravne države, to pa zahteva jasen in predvidljiv vsebinski in postopkovni pravni okvir za zagotovitev pravne varnosti in enakega obravnavanja. Na drugi pa jezik, z vso lepoto in nadležnostjo bogatega besednjaka s pogosto negotovim, nejasnim ali dvoumnim pomenom. 15.07.2013
dr. Matej Accetto Na poti k balkanizaciji Evrope? Pred petnajstimi leti, ob svojem prvem obisku Ljubljane, je ugledni strokovnjak evropskega prava Joseph Weiler pripomnil, da je z vidika naše vloge v EU razpad Jugoslavije nemara nesrečno dejstvo; češ, zaradi perspektive pristopa bi se sistem tako ali tako spremenil na bolje, ko bi pristopili, pa bi z več kot dvajsetimi milijoni prebivalcev pristopili kot ena velikih držav članic. 01.07.2013
dr. Matej Accetto Tiha večina dobrih ljudi »Veš, drug o drugem smo vedno govorili kot o dobrih fantih. Kot si recimo nekomu rekel: 'Ta tip ti bo všeč. V redu je. Dober fant. Eden od nas.' Razumeš? Mi smo bili dobri fantje.« (Henry Hill, Goodfellas) »Sine, živimo v svetu z zidovi in te zidove morajo varovati možje s puškami. Kdo bo to počel? Ti?« (Polkovnik Jessep, A Few Good Men) »Odkar pomnim, sem hotel postati gangster.« (Henry Hill, Goodfellas). 17.06.2013
dr. Matej Accetto Karierno svetovanje: Pravo kot ljubiteljska dejavnost Pred dnevi sem* dobil naslednje pismo: »Vse odkar sem prebrala Hlapca Jerneja oziroma, če priznam, odkar sem gledala televizijsko nanizanko Zvezde na sodišču, si želim postati pravnica, natančneje sodnica. A me skrbi, da pravosodje in pravo nasploh trenutno uživa slab sloves! Ali se s takim poklicem še lahko izognem zmerjanju na ulici? (neodločena maturantka)« 03.06.2013
dr. Matej Accetto Pravo, bonitetne hiše in narodno gospodarstvo V času krize se pred očmi širše javnosti še posebej dobro izostri vprašanje smiselnosti določenih zaposlitvenih profilov: tehniki, naravoslovci, inženirji postanejo še koristnejši in potrebnejši, filozofi, antropologi, politologi pa še očitneje nekoristni in v napoto. Pojavijo se tudi glasovi, da ravno v krizi potrebuješ tudi kakega dobrega pravnika ali sociologa, a ti glasovi praviloma sumljivo prihajajo ravno iz vrst pravnikov in sociologov. 20.05.2013
dr. Matej Accetto Skrivno življenje pravnih teoretikov Človek pogosto sliši kritiko, da je pravna teorija preveč odmaknjena od prakse; da se recimo akademiki še s palico ne bi dotaknili kakega praktičnega problema, kaj šele, da bi o praktičnih vidikih pravniškega dela učili študente. A temu ni tako. Razburljivo novo razkritje kaže, da se pravni teoretiki skrivoma v svetu pravne prakse počutijo tako domače kot ribe v vodi. 06.05.2013
dr. Matej Accetto Meje ekspertize Med podobami in samopodobami strokovne podkovanosti oziroma določanjem meja lastne ekspertnosti je dosti različnih pristopov. Nekateri prisegajo na poglobljeno poznavanje ožjega področja, drugi na širino, nek ugledni italijanski profesor prava pa je nekoč dejal: »Moje znanstveno delo lahko kritizirate, kolikor hočete; mojih kulinaričnih sposobnosti pa nikoli!« 22.04.2013
dr. Matej Accetto Med prostovoljnostjo in koristoljubnostjo Hodim po širokem, praznem pločniku ob cesti v Beverly Hillsu in se ravno sprašujem, kdaj se bom policiji s svojim pešačenjem zazdel sumljiv do te mere, da me bo aretirala zaradi »postopanja brez legitimnega namena«, kot temu rečejo, ko se ob pločniku ustavi avto, iz njega pa me pokliče ženska, ki v roki maha z bankovcem: »Mladi mož, ali bi lahko, če vam dam pet dolarjev, zame oddali pismo v poslovalnici FedEx?« 08.04.2013
dr. Matej Accetto Kristalnost ekonomske in monetarne unije Je kristal res kristal ali ponaredek? Če res govorimo o kristalih, naj bi bil odgovor sorazmerno lahek – včasih zadošča že izkušeno oko, v najslabšem primeru je treba opraviti laboratorijski test. Če pa smo si to šibko analogijo izposodili za vrednotenje pristnosti neke ekonomske in monetarne unije, potem imamo več težav: laboratorijski test je tu dolgotrajen, poskusne miške pa smo mi sami. 25.03.2013
dr. Matej Accetto Evropa geografskega sožitja? Kot poudarjajo mnogi avtorji, Evropa, kot jo razumemo danes, ni proizvod geografije, temveč zgodovine: običajno poudarjenih povezovalnih dejavnikov (latinščine, cesarske avtoritete, rimskega prava, krščanstva) in posledično vrste miselnih zemljevidov – kulturnih, verskih, gospodarskih, političnih, varnostnih – s katerimi rišemo njene obrise. 11.03.2013
dr. Matej Accetto O (bolj ali manj) anonimnih avtorjih pravnega razvoja Za hip me je že imelo, da bi pisal o nelagodnem pojavu pretirane samopomembnosti oziroma, po domače, tanki meji med rekoma »dobro blago se samo hvali« in »lastna hvala se pod mizo val'a«. Potem pa sem se zavedel, da imamo negativnosti nemara vendarle dovolj in da bi se bolj prilegla kaka lepa, slavilna misel. Pa sem jo našel. 25.02.2013
dr. Matej Accetto Test politične (ne)objektivnosti Včasih pristop dekliških revij morda niti ni tako napačen. Verjetno se marsikdo med vami denimo sprašuje, ali dovolj objektivno presoja trenutno politično in širše družbeno stanje. Kaj ne bi bilo sijajno, ko bi odgovor na svoja vprašanja lahko dobili takoj, zgolj s pomočjo kratkega osebnostnega testa? 11.02.2013
dr. Matej Accetto O zarotništvu in objektivni resnici Med težavami, ki nas tarejo v zadnjem času, je očitno tudi pomanjkanje objektivnosti in čistih namenov. Tako se vsaj zdi, če poslušamo javno razpravo o skoraj vsakem vprašanju: eni so na oblasti (samo) zato, da se okoristijo, drugi jih kritizirajo (samo) zato, ker zoper njih vodijo nepravično, izmišljeno gonjo. Ni ga junaka, ki bi karkoli počel samo zato, ker bi se mu to zdelo prav. 28.01.2013
dr. Matej Accetto Otipljiva cena evropskih zamud Z zakonodajnim delovanjem je tako kot z veliko drugimi rečmi v življenju: včasih je treba zakone sprejemati hitro, včasih počasi, skrivnost dobrega zakonodajnega upravljanja pa je v prepoznavi, kdaj se zahteva eno in kdaj drugo. Kako nam gre v tem oziru v Sloveniji? Očitno ne tako dobro, da ne bi moglo iti še bolje. 14.01.2013
dr. Matej Accetto Novoletne zaobljube Oni dan sem srečal znano ugledno gospo, s katero sva stara znanca. Vsi, ki delate v pravosodju, jo dobro poznate, pa tudi drugi ste najverjetneje že slišali zanjo. Kakorkoli že – spregovorila sva nekaj besed in čeprav je bil najin pogovor v znamenju prazničnega časa, je bil vendarle zanimiv do te mere, da ga kaže tu čim bolj verno povzeti. 31.12.2012
dr. Matej Accetto Sram in sla To je nemara moja predzadnja kolumna letos in zadnja pred koncem sveta. Prva koledarska ugotovitev me sili k sklepu, da je morda še čas za eno resnejšo kolumno. Zaradi druge se sprašujem o smislu takega početja – si res želim preživeti tak pomenljiv nedeljski večer v pisanju IUS kolumne, namesto da bi … 17.12.2012
dr. Matej Accetto V iskanju svetlih zgledov in dobrih praks Ni lahko biti pravnik. To lepo dokazuje že odgovor na naslednje vprašanje: »Kateri poklic je deležen največ šal (pa naj bodo nevoščljive ali privoščljive) na svoj račun?« Kot radi potarnajo tisti kolegi, ki niso odvetniki, je biti pravnik še posebno težko v Sloveniji. Izraz lawyer iz onih šal namreč v tujini mnogi razumejo kot odvetnik, pri nas pa ... 03.12.2012
dr. Matej Accetto Kulturna enoličnost časa

Tokratna kolumna je kolumna o žalosti. Torej, se bojim, niti približno ne nekaj takšnega, kar bi si ta hip posebej želeli. Je tudi kolumna o časih, ki se spreminjajo, včasih na bolje, trenutno na slabše. Je pa, končno, tudi kolumna o upanju. To se, kot pri Pandori, skriva povsem na dnu in ni povsem navdušujoče – a morda ga vendarle lahko najdemo.

19.11.2012
dr. Matej Accetto Forma in vsebina predsedniških volitev Če česa ni nikoli preveč, so to gotovo dobre politične šale ali anekdote. Saj ne, da imam sam kakšno na zalogi – jih pa pogrešam. Prav bi prišle v teh težkih časih nasploh, pa tudi predsedniške kampanje in soočenja bi lahko prav prijetno začinile. Se spomnite tiste, ko je Zver rekel o Pahorju, da ... ? Ne, jaz tudi ne. 05.11.2012
dr. Matej Accetto O pravnih junakih Dober pravnik deluje najprej v službi prava, šele nato svojega šefa. Če se kakšna ideja postavlja po robu načelu pravne države, to jasno in odločno pove. Ni samo spreten mojster zakonodajnih fines in pravosodnih manevrov, ampak tudi pretanjen poznavalec pravnih načel in vrednot. Kjerkoli naleti nanjo, se upira protipravni korupciji duha in telesa. 22.10.2012
dr. Matej Accetto Kakovost kot nebistvena sestavina uspeha Če ne morem prevladati s kakovostjo, naj bi nekoč dejal Emile Zola, bom pa s količino. Če mislite, da je za uspeh potrebna kakovost, se nemara motite. Prav gotovo pa se motite, če mislite, da je uspeh neizpodbiten dokaz visoke kakovosti. Nasprotno – če se to dvoje kdaj slučajno uskladi, gre za posebno peklensko srečo, na katero se ne gre zanašati. 08.10.2012
dr. Matej Accetto Problem (onkraj) terminologije Jezik je sijajno orodje in dokazno sredstvo. Denimo o tem, da so ocene o Slovencih (in njihovem pravnem sistemu) kot o logičnih robotih hladnega razuma in pomanjkanja emocij povsem zgrešene, saj dolgo časa denimo sploh nismo imeli slovenske ustreznice za enega osrednjih izrazov pravnega odločanja v angleškem jeziku – legal reasoning. 24.09.2012
dr. Matej Accetto Med nauki in užitkom Sediš na obali Bajkalskega jezera in gledaš v brezmejno vodo pred sabo, medtem ko nad celino zahaja sonce. Taki trenutki ne morejo biti brez globljega pomena, si porečeš; iz vsega tega je gotovo mogoče povleči nekaj pomembnih življenjskih naukov. In napneš misli. 10.09.2012
dr. Matej Accetto (Ne)udobje kot merilo razvoja

Človeški razvoj je mogoče meriti na različne načine: zastarela metoda se zanaša na GDP, med novejšimi poznamo denimo indeks človekovega razvoja, ki združuje več relevantnih dejavnikov (po ocenah za leto 2011 je Slovenija denimo na visokem 21. mestu); v posebno razvajenih trenutkih pa se mi zdi, da bi ga morali meriti po pričakovani stopnji udobja v bolj ali manj običajnih življenjskih situacijah.

27.08.2012
dr. Matej Accetto Pravo in nesebičnost Ko preberete besedo nesebičnost, lahko upravičeno najprej pomislite nase. Ne zgolj zato, ker sploh prebirate to kolumno, temveč tudi zato, ker ste zadnja dva tedna verjetno ne samo trpeli, temveč celo trepetali za cel trop uslužbencev javnega sektorja, ki ste jim privoščili vse najboljše, pa čeprav (tudi) za vaš račun. 13.08.2012
dr. Matej Accetto Pravo kot olimpijski šport Pred leti sem poslušal profesorja, ki je po svetu predaval o svojem članku, v katerem je razmišljal o Nobelovi nagradi za pravo. Nobelova nagrada je za amaterje. Pravniki pa smo vendarle po duši profesionalci in si zaslužimo možnost za dokazovanje na največjem svetovnem odru: olimpijskih igrah. 30.07.2012
dr. Matej Accetto Mobilnost možganov Kako hitri so možgani? Izračuni previdno ponujajo oceno 20 milijonov milijard računskih operacij na sekundo. Za poimenovanje slike baje porabijo 300 do 700 milisekund. Malo bolj nejasna je hitrost bivanjske selitve iz ene države v drugo. Včasih so za to potrebna leta, spet drugič le pravi trenutek, dobra ponudba in obljuba lepšega življenja. 16.07.2012
dr. Matej Accetto Prelomno drobni koraki evropskega povezovanja Bojim se, da se moramo pogovoriti o Evropski uniji. Saj ste gotovo že opazili, kako je muhasta: en dan se počuti vso odraslo, spet drugi se brani odgovornosti, ves čas se nekako išče, pada iz krize v krizo, ob tem pa nenehno preizkuša meje, pa četudi to včasih pomeni sprehajanje po robu prepada. Tipična najstnica. 04.07.2012
dr. Matej Accetto Sprotna končna opomba na dnu pod črto
Ta kolumna je ena sama opomba.*




18.06.2012
dr. Matej Accetto Slepa pega poštenosti V bistvu nismo krivi sami – taka je pač naša narava. Znanstveniki temu rečejo kognitivna pristranskost, iluzija introspekcije, zaradi katere mislimo, da sebe razumemo bolje od drugih, posledično pa se tudi vidimo v lepši luči. Da smo pristranski? Kje pa – če bi bili, bi to menda že vedeli, a svojo dušo dobro poznamo in o kaki pristranskosti ni v njej ne duha ne sluha 04.06.2012
dr. Matej Accetto Zakaj Slovenija ni obljubljena dežela? Celovitega odgovora na to vprašanje nimam. Se mi pa žal zdi, da je smiselno samo po sebi. Da namreč Slovenija res (še) ni obljubljena dežela. To vas verjetno ne preseneča – živimo v sijajnih časih za pesimizem in o taki diagnozi se bomo kar zlahka strinjali. Morda pa vas bo presenetilo, če rečem, da ste za to v dokajšnji meri krivi prav vi. (In, saj priznam, jaz sam prav tako.) 21.05.2012
dr. Matej Accetto O etnocentričnosti in lahkotnih prvih vtisih V srednjem veku so evropski avtorji prebivalce Kitajske, dežele daleč onkraj obronkov lastne civilizacije, na slikah upodabljali kot (dobesedno) brezglave barbare. Približno istočasno so tudi Kitajci na svojih slikah občasno upodabljali Evropejce – prav tako kot brezglave barbare, člane necivilizirane skupnosti daleč od civiliziranega središča sveta. 07.05.2012
dr. Matej Accetto O selitvah in poreklu Dovolite, da začnem z vprašanji: koliko generacij nazaj, bi rekli, je živel Charles Darwin? In zakaj bi bilo to lahko pomembno? Zakaj se neka gos v latinščini imenuje indijska gos, v slovenščini pa tibetanska gos? In zakaj bi nemški plemič posvojil avstrijsko državljanko v najlepših štiridesetih letih? 23.04.2012
dr. Matej Accetto O relativnosti delovnega časa »Predpostavimo, zavoljo razprave, da se nam bo čez sto let v povprečju v ekonomskem smislu godilo osemkrat bolje kot danes. [Sklepam,] da bo v sto letih ekonomski problem rešen ali vsaj blizu rešitve. […] Še dolgo bo v nas stari Adam tako močan, da si bo vsakdo moral naložiti nekaj dela, če bo želel biti potešen. [A] triurni delavnik oziroma petnajsturni delovni teden lahko ta problem za dolgo odloži.« 10.04.2012
dr. Matej Accetto Pomlad, vojna in mir »Kajti zbrali smo se tukaj, da razpravljamo o vojni in miru, ki upravljata z največjo močjo nad življenjem človeka in v zvezi s katerima se bo najbolje obveščenim nujno godilo bolje kot preostalemu svetu,« je leta 355 pr. Kr. zapisal atenski govornik Isokrat. »Ustvarjajte ljubezen, ne vojne,« so kakih 2320 let kasneje pisali mirovniški protestniki proti vojni v Vietnamu. 26.03.2012
dr. Matej Accetto O strokovnosti, sprenevedanju in navidezni resničnosti Včasih je potreben poseben ektetski trenutek: ko recimo pogledamo na šolski tabli narisane točke A, B in C ter v/iz njih v pojmovanju evklidske geometrije prepoznamo trikotnik. Spet drugič pa se, in to še posebej rado velja za geometrijo družbenih odnosov, trikotnik s samodejnimi povezavami med oglišči izriše kar sam od sebe. 12.03.2012
dr. Matej Accetto Pravo in (ne)razumnost Lokalni upravni organ je kinematografskemu podjetju podelil licenco za upravljanje kinodvorane, a le pod pogojem, da ob nedeljah v dvorano ne bodo imeli vstopa otroci, mlajši od 15 let. Podjetje se je zoper to odločitev pritožilo, saj naj bi bila nesprejemljiva. Sodišče je bilo pred težavno nalogo – presoditi, kaj je (še) razumno. 27.02.2012
dr. Matej Accetto Pravo in (sora)zmernost Nek potencialni spreobrnjenec naj bi nekoč prišel do rabina Hilela in ga vprašal, ali ga lahko nauči celotno Postavo (Toro), medtem ko stoji na eni nogi. Rabin je odgovoril: »Kar je tebi odvratno, tega ne delaj svojemu mejaku: to je vsa Postava, vse drugo je le razlaga; zdaj pa pojdi in jo študiraj.« Kakor pri Tori, tako pri pravu. 13.02.2012
dr. Matej Accetto Evroskeptična državljanska pobuda Za evroskeptike je bilo sodelovanje v evropski politični razpravi vedno do določene mere shizofreno, saj pomeni procesno potrjevanje tistega, čemur vsebinsko nasprotujejo. Z novo možnostjo evropske državljanske pobude se težava seli še na področje neposredne demokracije: tudi tu evroskepticizma ne more biti brez uspešnega izoblikovanja čezmejnih evropskih partnerstev, torej ravno tistega, v kar dvomi. 30.01.2012
dr. Matej Accetto Avtorsko pravo med pirati in monopolisti Pred leti sem nekje prebral, da je pomembno gibalo razvoja lenoba – češ, da gotovo ni bil rekreativni deloholik tisti, ki je prvi pomislil na dvigalo ali daljinski upravljavec televizije. Kolikor to drži, je internet sijajna iznajdba – niti izza mize ti ni treba, pa lahko cel dan odkrivaš nove svetove in pridobivaš nova spoznanja. 16.01.2012
dr. Matej Accetto Ponos in predsodki demokracije Od arabske pomladi do diktatorskih jeseni, od zasedbe Wall Streeta do osvoboditve Filozofske fakultete, od zloma prejšnje vladne koalicije do predčasnih volitev in sestavljanja nove, od domačih do evropskih vprašanj delitve politične oblasti ter odgovornosti za nastale gospodarske in socialne zmešnjave, leto 2011 je bilo v veliki meri v znamenju spraševanj o demokraciji. 03.01.2012
dr. Matej Accetto Misija evro vizija Evropska unija je v zadnjem času vse prevečkrat v krizi: enkrat težave s temeljnimi pogodbami, drugič z evrom, vedno znova se pokaže, da države s tradicionalnimi metodami niso uspele najti pravega evropskega voditelja z vizijo, kako naprej. Zato tokrat takega voditelja iščemo drugače – z resničnostnim šovom Misija evro vizija. 19.12.2011
dr. Matej Accetto Pravo in polje proste intuicije Ko se je v tridesetih letih v Teksasu vršila razprava o tem, ali naj bi za otroke mehiških imigrantov brez znanja angleščine uvedli dvojezično šolanje, naj bi se po neki apokrifni anekdoti razprave udeležila tudi guvernerka Miriam Ferguson in dejala: »Če je bila angleščina dovolj dobra za Jezusa Kristusa, bi morala biti tudi za otroke Teksasa.« 05.12.2011
dr. Matej Accetto Kako povrniti zaupanje v pravo? Leksikon Pravo pravi, da je učinkovitost prava odvisna od več dejavnikov: skladnosti sprejetih pravil z interesi njihovih naslovnikov, čim nižje stopnje spreminjanja ustaljenih vzorcev družbenega ravnanja ter stopnje dograjenosti pravnega sistema in dela nadzornih organov, ki zagotavljajo izvajanje pravil v praksi. Sliši se enostavno. 21.11.2011
dr. Matej Accetto Zasebni sektor proti javnemu ali Neplodnost pavšalnega iskanja dežurnih krivcev Oglejte si naslednji seznam: (a) jin in jang, (b) sonce in mesec, (c) Don Kihot in Sančo Pansa, (d) Butch Cassidy in Sundance Kid, (e) javni in zasebni sektor. Katera od navedenih dvojic je »vsiljivec«, saj ne predstavlja neločljivo povezanega para, v katerem eno ne more obstajati brez drugega? 07.11.2011
dr. Matej Accetto Kaj je v imenu? Zamislite si pogovor med nadobudnima študentoma prava: »Ti, kaj meniš,« poreče prvi drugemu, »je odločba U-I-32/04 pravzaprav odmik od Up-328/04/U-I-186/04?« Drugi ga nejeverno pogleda: »Ne vem, od kod ti tak sklep! Praksa US je še vedno konsistentna z odločbama U-I-321/02 in Up-2012/08, sploh pa si spregledal, da je pred U-I-32/04 Ustavno sodišče glede presoje skladnosti z direktivami enako ugotovilo že v sklepu U-I-188/04! 24.10.2011
dr. Matej Accetto Humor na sodišču Ko je sodnik Roberts začenjal svojo kariero na Vrhovnem sodišču, je na dan pred Vsemi svetimi (Halloween) med obravnavo neke zadeve z glasnim pokom razneslo žarnico. Da bi sprostil rahlo prestrašeno dvorano, se je Roberts pošalil: »Mislim, da je vse v redu. To je šala, ki si jo vedno privoščijo na račun novega predsednika sodišča.« »Happy Halloween,« se je odzval Scalia in požel še več smeha. »Je pa zdaj vse skupaj še manj jasno kot prej,« se ni dal Roberts. 10.10.2011
dr. Matej Accetto Sanjska vladna ekipa Kaj imajo skupnega Janez Bleiweis, Ivan Hribar, Michelangelo Zois, Matija Čop, Danilo Majaron, Ivan Žolger, Janez Vajkard Valvasor, Leonidas Pitamic, Rudolf Maister in karantanski kralj Samo? Vsi so sestavni del mojega skromnega prispevka k iskanju prave slovenske vladne ekipe za vse čase. 26.09.2011
dr. Matej Accetto Humor v predavalnici Pri predavanjih iz korporacijskega prava obravnavajo posebno pomembno sodbo. Profesor enega od študentov prosi, naj ključne dele prebere naglas. Študent jo začne brati, ko naenkrat nekdo v predavalnici začne naglas poslušati glasbo. »Ne pustite se motiti, berite naprej,« reče profesor. Kmalu zatem se odpro vrata v predavalnico, vanjo na kolesu zapelje raznašalec pic in glasno zavpije: »Kdo je naročil pet pic?« 12.09.2011
dr. Matej Accetto Korist študenta (drugi del) Ob koncu študija sem razmišljal, da bi za diplomsko nalogo napisal osnutek Evropske konvencije o študentskih pravicah. Nek ugledni tuji gost, ki sem mu to v pogovoru omenil, je idejo podprl, a je nad njo vendarle viselo tudi sporočilo, ki smo ga večkrat slišali v domačih logih: da o študentskih pravicah ni mogoče govoriti brez študentskih obveznosti. 29.08.2011
dr. Matej Accetto Korist študenta (prvi del) Redni profesor pri predavanjih kazenskega prava uporablja hipotetične primere kaznivih dejanj, v katerih sam nastopa kot storilec, dekanica pa kot žrtev. Vodstvo fakultete sproži postopek za odpoved zaposlitve. Fakultetna komisija ga oprosti vseh obtožb razen »maščevanja« z javno objavo dejstev o postopku. Uprava univerze po priporočilu dekanice nato vseeno sprejme sklep o enoletni zamrznitvi zaposlitve in od profesorja zahteva opravičilo ter pristanek na psihiatrično oceno. 16.08.2011
dr. Matej Accetto O pomenu izbranih besed V času svojih osvajanj naj bi se Filip II. Makedonski nekoč odločil napasti Šparto in njene voditelje pozval k takojšnji vdaji z jasno grožnjo: »Če bom z vojsko prodrl na vaše ozemlje, bom uničil vaša polja, pobil vaše ljudi in porušil vaše mesto.« Od napada pa naj bi ga odvrnil špartanski odgovor, ki je vseboval eno samo besedo: »Če.« 01.08.2011
dr. Matej Accetto Korak za korakom … do prepada Ni mogoče reči, kako se je zgodilo, kajti prišlo je korak za korakom, neopaženo,« je pisal Lev Tolstoj (o razvoju bolezni Ivana Iljiča oziroma odnosa njegovih bližnjih do nje, a to niti ni tako pomembno). Ah, porečete, a to se je dogajalo še v devetnajstem stoletju; danes, z našo učenostjo in razgledanostjo, vso tehnologijo in hipno obveščenostjo se nam kaj takega ne more zgoditi. 18.07.2011
dr. Matej Accetto Ključi do uspeha Ko je bil Woodrow Wilson še rektor Univerze Princeton, naj bi ga nekoč vprašali, kaj je skrivnost njegovega uspeha v tej vlogi. Nič lažjega, je odgovoril, biti sposoben isti govor ponavljati znova in znova. Toda, se sogovorniki niso dali, kolikokrat pa človek lahko ponovi isti govor? Ne vem, je odgovoril, še vedno ga ponavljam. 04.07.2011
dr. Matej Accetto O poštenih mojstrih in prevarantskih bleferjih Ah, hrvaški otoki. In ah, hrvaški trajekti. Jadrolinija pravi, da oni le prodajajo karte, medtem ko je za vkrcavanje na trajekte pristojno trajektno pristanišče. To pravi, da samo ne more nič, ker je prepuščeno na milost in nemilost pristaniške uprave. Ta pa, da je vsega vendarle kriva sama Jadrolinija, ki ima odgovornost za korektno prodajo kart. 20.06.2011
dr. Matej Accetto Pravo in globalizacija Ko je govora o globalizaciji, se pravo v marsikaterem smislu zdi nasprotje ekonomije. Poslovni svet je globalizacijo sprejel z odprtimi rokami – nemara se je zares začela prav na finančnih trgih. Pravo, v veliki meri zakoreninjeno v tradicijah posameznih držav, pa je do nje dosti bolj zadržano. A vendarle je tudi v pravnih redih vse pogosteje moč najti njene sledi. 06.06.2011
dr. Matej Accetto Strah pred neuspehom Predstavljajte si vrhunskega športnika, ki bi šel na tekmovanje le takrat, ko bi bil prepričan, da bo zmagal. Ko si ga sam, v mislih takoj zbrišem pridevnik »vrhunski«. Če nima posebne sreče, da mu je ime Ingemar, Roger ali Tiger (ali ji je ime Janica, Steffi ali Annika), potem je športnikovo nastopanje vedno povezano z upanjem na (in nemara tudi vero v) uspeh, a tudi z zavedanjem možnosti za neuspeh. Je v znanosti in pravni praksi kaj drugače? 23.05.2011
dr. Matej Accetto Dan Evropejcev Nič ni mogoče brez posameznikov, nič ni obstojno brez institucij,« je nekoč zapisal Jean Monnet. Misel gotovo drži – vsak od nas pozna primere osebnih projektov, ki so brez institucionalne zavesti (za)živeli in umrli z voljo posameznika. A v tej kolumni vendarle ni govora o institucijah, temveč o posameznikih za njimi. 09.05.2011
dr. Matej Accetto Izobraževanje: rodovitno polje ali prenapihnjen mehurček? »Verjetno edini preostali kandidat za mehurček – vsaj v razvitem svetu […] – je izobraževanje. V osnovi je izjemno precenjeno. Če pogledaš številke, ljudje za svoj denar objektivno gledano ne dobijo, kar jim gre. Hkrati pa gre za nekaj, kar uživa neverjetno intenzivno vero; obstaja nekakšen psiho-socialni dejavnik, zaradi katerega ljudje ob vpisu na univerzo sprejemajo te neverjetne dolgove, zgolj zato, ker to vsi počnejo.« 26.04.2011
dr. Matej Accetto Jezik prava »Ločeno mnenje sodnika Breyerja nas poziva k obravnavi koristi, za katere druge države in Evropska unija mislijo, da so jih pridobile iz federalnih ureditev, ki so drugačne od naše. Menimo, da je takšna primerjalna analiza neustrezna za razlago ustave […]«, je v zadevi Printz v. United States zapisalo Vrhovno sodišče ZDA. »Dejstvo je, da naš federalizem ni tisti Evrope.« 11.04.2011
dr. Matej Accetto O javni varnosti v razumnih mejah Kaj bi bil Adam brez Eve, Stan brez Olia, jin brez janga? Bi brez Azije sploh lahko govorili o Evropi, se je nekoč spraševal Bernard Crick, ali pa bi postala znana kot »Megapolis«, celina (iz) mesta? Podobno je nemara tudi v pravu – lahko govorimo o načelu vladavine prava oziroma pravne države brez interesa javne varnosti? 28.03.2011
dr. Matej Accetto O referendumskih vrednotah in vrlinah Z vidika politične stvarnosti je referendum protislovna zver: po načelni plati najbolj neposredna oblika udejanjanja demokracije, po praktični pa orodje, ki ga dnevna politika lahko uporablja z več ali manj te iste načelnosti. Močan, a krhek. Moralno neoporečen, a naiven. Iskanje najtrdnejših odgovorov z najmanj konkretizirane odgovornosti. 14.03.2011
dr. Matej Accetto O zavorah in ravnovesjih Izraz je dober, a rahlo nejasen. Če naj bo sodobna državna ureditev smiselna, mora načelo delitve oblasti nujno dopolnjevati ustrezen sistem zavor in ravnovesij, velja pa tudi obratno. A kaj naj ta sistem obsega – oziroma kako prek zaviranja priti do ustreznih ravnovesij – tu pa se v praksi pogosto zalomi. 28.02.2011
dr. Matej Accetto Oblika in vsebina javnih govorov O obliki in vsebini (ter obliki kot bistvu bitnosti) je pisal že Aristotel, teme pa se tako in drugače pogosto dotikajo še danes. Neka šola javnega nastopanja tako pravi, da je sporočilnost vsakega uglednega javnega govorca sestavljena iz dveh dimenzij: oblike in vsebine. Če ste se kdaj spraševali – to je vse, kar potrebujete za dober govor. 14.02.2011
dr. Matej Accetto Izvorno javno-zasebno partnerstvo Morda bi mu lahko namesto partnerstvo rekel kar partnerski odnos: odnos, v katerem sta pristala po spletu okoliščin, želja ter potreb in v katerem je bila pot tlakovana z najboljšimi nameni, vodila pa očitno v slepo ulico vzajemnega nezadovoljstva. Zakaj se javni in zasebni sektor ne moreta razumeti? 31.01.2011
dr. Matej Accetto O vrednotah in dobrih starih časih Glede vrednot nam zadnji čas baje močno škriplje. Tako vsaj pravijo tisti, ki se na te reči spoznajo. No saj, priznajmo, sem ter tja nemara prav vsi zaslišimo nekaj tega škripanja. A vendarle – kar škripa, je nemara treba (le) naoljiti. Če to drži, pa moramo začeti pri vprašanju, kaj je primerno olje. 17.01.2011
dr. Matej Accetto Od A(ten) do Z(DA) se pride prek I(slandije)

Plus ça change, plus c'est la même chose – bolj ko se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Tako je leta 1849 zapisal francoski pisec Jean-Baptiste Alphonse Karr. Tedaj izvirna, danes pa morda dolgočasna misel, ki se je človek že brez posebnega truda domisli vsaj dvakrat na dan; in tudi pri meni ni dosti drugače, le da sem tokrat nanjo prišel ob povedni, čeprav nesrečni zgodbi.

03.01.2011
dr. Matej Accetto Koncepti državljanstva v globaliziranem svetu Gospod Janko se je rodil v Gradcu in imel avstrijsko državljanstvo. Leta 1995 se je (ob uvedbi kazenskega pregona zoper njega) preselil v München in leta 1999 pridobil nemško državljanstvo, zaradi česar je po avstrijski zakonodaji izgubil avstrijsko. Vendar pa se je izkazalo, da je nemškim organom zamolčal omenjeni kazenski pregon, zaradi te zvijače pa so mu retroaktivno odvzeli tudi nemško državljanstvo. 20.12.2010
dr. Matej Accetto O problemih in rešiteljih prava Eden bolj novodobnih pregovorov (ki naj bi se pojavil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja) se glasi: »Če nisi del rešitve, si del problema.« Razen retorično spretne, a vsebinsko preveč lahkotne binarne izbire se mi je to vedno zdelo tudi malo nelogično – ravno če si del problema, moraš že po naravi stvari biti tudi del rešitve. 06.12.2010
dr. Matej Accetto Narodna identiteta in posameznikova diferentiteta Ko sem v New Yorku, sem Evropejec. Na letu proti Frankfurtu postanem Slovenec. Ko presedlam na letalo proti Sloveniji, postanem Ljubljančan. Ko se od Brnika peljem proti Ljubljani, pa sem že Trnovčan. 22.11.2010
dr. Matej Accetto Med gostobesednostjo in jedrnatostjo Oprostite, da vam pišem tako dolgo kolumno; žal nisem imel časa, da bi napisal krajšo. Lepa beseda lepo mesto najde, da o vrednosti slikovnega gradiva sploh ne govorimo. A sam ne znam risati, tako mi ostane le zatekanje k šalam. Recimo tisti, ko se dve gospe pogovarjati o nekem banketu in prva reče: »Kako zanič je bila hrana!«, druga pa na to odgovori: »Ja – pa še tako malo je je bilo!« 08.11.2010
dr. Matej Accetto Dobrodelnost prava Predstavljajte si, da ste študent ali diplomant pravne fakultete. Koliko bi plačali za to, da vam skupaj s še tremi prijatelji vaš priljubljeni profesor skuha večerjo? Ali da z njim odigrate partijo namiznega tenisa? Ali pa, da vašo prijateljsko družbo v petek zvečer pelje na kegljanje ali vožnjo z gokarti? 25.10.2010
dr. Matej Accetto Pravo in paradoks Sodelujete na televizijskem kvizu in morate izbrati ena od trojih vrat. Za dvema sta kozi, za tretjimi luksuzni avto. Ko izberete vrata A, vam voditelj pokaže, da je za vrati B koza, in vam kot vedno v takem primeru ponudi, da spremenite svojo izbiro ter namesto vrat A izberete vrata C. Kaj boste storili? 11.10.2010
dr. Matej Accetto Kvadratura kroga prenove visokega šolstva Edini zaplet je kavelj 22, po katerem je skrb za lastno varnost ob pretnji stvarne in neposredne nevarnosti odraz razumne misli. Slovenski visokošolski prostor je brez prepričljive vizije razvoja in bi se novi prenovi študija lahko izognil. Vse, kar mora storiti, je, da za to glasno zaprosi; a prav s tem pokaže, da vendarle razmišlja o prihodnosti, zaradi česar mu nova prenova ne uide. 27.09.2010
dr. Matej Accetto Ich bin (ein) Humanist Pravo ni sodobno, hočem reči, moderno. Ne gre v korak s časom. Kakšen prožen pravnik sem ter tja nemara še, pravo kot raziskovalna veda pa je neprožna zverina, ki se v izzivih sodobnega inovacijskega sveta ne znajde več. 13.09.2010
dr. Matej Accetto V iskanju lepih besed Eden od za človeštvo pomembnejših teoremov pravi, da bi tudi opica, če bi neskončno dolgo časa naključno pritiskala tipke na tipkalnem stroju, lahko napisala katerokoli besedilo, denimo zbrana dela Shakespeara ali kako drugo popularno delo. Suhoparni matematiki in užaljeni tekstopisci dokazujejo, da bi bilo to praktično nemogoče, tudi če bi s svetlobno hitrostjo ves čas obstoja vesolja tipkala nepregledna množica opic; hudomušni komiki in občasno razočarani bralci deklariranih uspešnic pa bi se v duhu Douglasa Adamsa lahko spraševali, ali se nekaj takega nemara ni kdaj že zgodilo. 30.08.2010
dr. Matej Accetto Plagiatorstvo in študij Profesor je posumil, da je šlo za plagiiranje, ker je bilo nekaj odstavkov seminarske naloge zapisanih s črkami vijolične barve. Izkazalo se je, da je študent te odstavke enostavno prekopiral z ene izmed spletnih strani. A ko ga je profesorjev asistent soočil s tem dejstvom, se študent ni kaj dosti razburjal – vprašal je le, kako lahko vijolično barvo črk spremeni v črno. 16.08.2010
dr. Matej Accetto Volja in pravna moč Ne vem, ali se tudi vam dogaja, da vam življenje vsake toliko živopisno znova potrdi modrost kakega starega reka, ki ste se ga naučili kot otrok in nato kot najstnik začeli jemati za dolgočasno samoumevnost. Mnogi reki se razen v vsakdanjem življenju prav tako odražajo v pravu, a obstajajo tudi izjeme (pa čeprav te, seveda, zgolj potrjujejo pravilo). Ena od njih je pregovor »Kjer je volja, tam je moč«. 02.08.2010
dr. Matej Accetto Pravni mostovi in kulturna relativnost (3) Odzivi na prejšnjo kolumno, vsaj tisti, ki sem jih tako ali drugače prejel sam, so bili zelo pozitivni. Njeni bralci so mi jasno sporočili, da ne bi imeli prav nič proti, če bi o Kitajski zapisal še kaj. To sporočilo je sicer mogoče šteti bodisi za spodbudno (bralcem so všeč moji potopisni zapisi!) bodisi za zaskrbljujoče (bralci ne pogrešajo mojih »strogo pravnih« kolumn), a ko sem že v deželi nebrzdanega optimizma, si bom drznil slepo verjeti v bolj dobrohotno razlago. 19.07.2010
dr. Matej Accetto Pravni mostovi in kulturna relativnost (2) Po prejšnji kolumni tokrat dodajam še drugi (in morda zadnji) zapis o svojem predavateljskem gostovanju na Kitajskem. Ta bo za razliko od prve, ki je še bila ovita v celofan pravne razprave, še nekoliko bolj brezsramni dnevniški zapisek mojih vtisov o Kitajski, še posebno pa o primerjavi med »staro« Kitajsko leta 1994, ko sem jo obiskal prvič, in »novo« Kitajsko leta 2010. 05.07.2010
dr. Matej Accetto Pravni mostovi in kulturna relativnost (1) Kako je že rekel Jiang Zemin? »Svet, v katerem živimo, je bogat in raznolik; zato so koncepti demokracije, človekovih pravic in svoboščin relativni in specifični ter jih je treba določiti glede na specifične okoliščine posameznih držav.« Te besede mi pridejo na misel, medtem ko sredi Pekinga skupini kitajskih podiplomskih študentov predavam o težavah varstva človekovih pravic v EU. 21.06.2010
dr. Matej Accetto Je znanstveni magisterij nujna žrtev bolonjske reforme? Bolonjska prenova univerzitetnega študija je že nekoliko dotrajana tema, marsikatera razprava o morebitnih izboljšavah študija pa talka njenih slabosti. A vendarle se o določenih vidikih moramo pogovarjati; eden od njih pa je tudi vpliv nove oblike študija na raziskovalne oblike podiplomskega študija. 07.06.2010
dr. Matej Accetto Študentski aktivizem Šestinštirideset študentov je spakiralo svoje nahrbtnike in zvilo spalne vreče ter se napotilo na rektorat univerze. Ko so prišli do pisarn, so prisotnim sporočili, da se ne bodo premaknili, dokler ne bodo uslišali njihovim zahtevam. 24.05.2010
dr. Matej Accetto Šestdesetletnica Schumanove deklaracije in evropsko »združevanje ljudi« O demokraciji v okviru Evropske unije sem pisal že v več IUS kolumnah: enkrat denimo na splošno in drugič konkretneje o demokratičnem primanjkljaju, spet drugič o iskanju novih evropskih državnikov. Ob Dnevu Evrope in šestdesetletnici Schumanove deklaracije pa je nemara prav, da se po dveh letih ponovno vrnem k tej temi. 10.05.2010
dr. Matej Accetto Obljubljena dežela pravnega študija Ko se vpišeš na pravno fakulteto, veš, da jo boš s trdnim delom tudi končal. Profesorji te pozdravijo z nasmehom in komaj čakajo, da te dobijo v predavalnico. Sosedi s tvoje ulice (ali iz domačega kraja) so ponosni nate in veseli, da poznajo še enega bodočega pravnika, ki bo z odličnim znanjem prispeval k boljšemu jutru. 26.04.2010
dr. Matej Accetto O pravnem pisanju, recenzijah in kritičnosti Nazadnje sem ob pisanju o kritičnih recenzijah znanstvenih del omenil tudi slovenske razmere in nekaj potencialnih lastovk, ki bi lahko napovedovale pomlad resne kritičnosti domačih strokovnih besedil. Tokrat se posvečam takim lastovkam in se obenem splošneje sprašujem, kako daleč smo (še) od takšne pomladi. 12.04.2010
dr. Matej Accetto Kultura akademske kritike Želite kaj kritizirati? Potem se začnite ukvarjati z glasbo. Po možnosti z etno glasbo Indije, tako da bodo tarče vaše kritike daleč in jih vaše kritične osti nikoli ne bodo dosegle. Nikakor pa ne kritizirajte svojih vrstnikov, evropskih akademskih kolegov. V tem primeru lahko namreč končate tudi za zapahi oziroma vsaj s težko kroglo okrog gležnja. 29.03.2010
dr. Matej Accetto Samostojnost majhnih Drobna deželica, a z obilico ponosa. Tako kot eden njenih osrednjih literarnih likov, kmečki podložnik, ki skozi leta tlake za drugega gospodarja sanjari o lastni kmetiji, družini, prihodnosti. Ko se peljem mimo praznih novogradenj, se sprašujem (kot tudi ona sama), kako se bo rešila trenutne krize. Govorim, seveda, o Islandiji. 15.03.2010
dr. Matej Accetto Slovenska nadrejenost v pravu EU (2): Sodstvo kot neprebojni jopič slovenske zakonodaje? Mož, ki je prodajal sulice in ščite, je hvalil svoje ščite, češ da so tako trdni, da jih nič ne more predreti. Hip zatem je svoje sulice hvalil kot tako ostre, da predrejo prav vsako reč. Ko ga je nekdo vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi z njegovo sulico poskusili predreti njegov ščit, pa ni imel odgovora. 28.01.2010
dr. Matej Accetto Slovenska nadrejenost v pravu EU (1): V iskanju pravih izrazov Tudi v slovenski pravni stroki se še vedno srečujemo s težavami z določenimi vidiki temeljnih orisov prava EU in ena od njih se veže tudi na načelo primarnosti oziroma nadrejenosti prava EU. Za začetek lahko razpravljamo že o samem poimenovanju: ali se to načelo prav imenuje primarnost ali nadrejenost. No, pa dajmo. 13.01.2010
dr. Matej Accetto Spletni Božički in Dedki Mrazi Pred nekaj dnevi sem končno prejel, za kar sem že od nekdaj vedel, da si zaslužim: e-pismo od meni neznane, a prestižne tuje znanstvene založbe, ki bi rada izdala neko moje besedilo kot monografijo. Najprej postanem dedič nekega prijaznega nigerijskega milijonarja, nato pa še tole! Res odličen zaključek leta, ni kaj. 29.12.2009
dr. Matej Accetto Sprejemni izpit za študij prava? Če sprejmemo tezo, da se za študij prava zahteva določen talent, ki ni samoumeven, potem se nam lahko postavi (ali bi se nam moralo postaviti) vprašanje, kako ta talent čim bolje in hitreje prepoznati. Kot možen odgovor, ki ga je fakulteta v preteklosti tudi že preizkusila, se ponuja ideja sprejemnega izpita. 09.12.2009
dr. Matej Accetto K diskrecijskemu odločanju Ustavnega sodišča? (drugič) Kaj je močnejše, ustavno sodišče ali metulj? Odgovor, se zdi, je na dlani: metulj. Z enim samim zamahom svojih kril lahko namreč za vekomaj spremeni vreme, medtem ko zgolj sprememba prakse ustavnega sodišča kljub vsej njegovi avtoriteti ne more sama po sebi spremeniti pravne kulture rednih sodišč. 25.11.2009
dr. Matej Accetto K diskrecijskemu odločanju Ustavnega sodišča? (prvič) Kot nemara veste, se v strokovni javnosti že nekaj časa odvija razprava o ustavnih spremembah, s katerimi bi Ustavno sodišče RS ozdravili prekomernega pripada novih zadev in ohranili smiselnost njegove vloge vrhovnega varuha ustavnega reda. V jedru predlogov: prosta izbira tistih zadev, o katerih bo odločalo. 11.11.2009
dr. Matej Accetto Kdo je pravi študent prava? Kaj so odlike odličnega pravnika? Eden od mojih profesorjev in osrednjih strokovnjakov za evropsko pravo, Joseph Weiler, je že pred leti na predavanjih rad nekoliko poenostavljeno dejal, da mora vsak dober pravnik znati predvsem dve stvari: zelo natančno brati in postavljati prava vprašanja. 28.10.2009
dr. Matej Accetto Javna priznanja med prestižem in sramežljivostjo Torej, nisem si predstavljal, da se bom danes zjutraj zbudil na tak način. Ko sem prejel novico, je v sobo prišla Malia in rekla: »Očka, dobil si Nobelovo nagrado in Bo ima rojstni dan.« K temu je Sasha dodala: »Pa še tridnevni konec tedna se nam bliža.« Tako da je dobro imeti otroke, da do vsega skupaj ohraniš zdravo distanco. 14.10.2009
dr. Matej Accetto Je pravo (prava) znanost? Po čem prepoznamo (pravo) znanost? Po belih haljah (nosijo jih kemiki, pa tudi zdravniki) ali razdrapanih kavbojkah (nosijo jih teoretični fiziki, a tudi sociologi)? Po Nobelovi nagradi (dobi se za ekonomijo, a tudi za leposlovje) ali po uspehu na državnem razpisu za razvoj centrov odličnosti? 30.09.2009
dr. Matej Accetto Je pravo (prava) znanost? Po čem prepoznamo (pravo) znanost? Po belih haljah (nosijo jih kemiki, pa tudi zdravniki) ali razdrapanih kavbojkah (nosijo jih teoretični fiziki, a tudi sociologi)? Po Nobelovi nagradi (dobi se za ekonomijo, a tudi za leposlovje) ali po uspehu na državnem razpisu za razvoj centrov odličnosti? 30.09.2009
dr. Matej Accetto Novi izzivi državljanstva: Identiteta, lojalnost in diaspora Zakaj je pomembno, kje in kdaj se je rodil Obama? Koliko je res Ircev med nami? In kaj imajo z vsem tem Sopranovi?
Kljub naslovu tokratna kolumna verjetno ne bo zanimiva za vse ljubitelje ameriških predsednikov, zelene barve ali televizijskih serij, temveč predvsem za tiste, ki jih zanima problematika državljanstva. A glede na zadnje razvojne dogodke je prav verjetno, da ste – če že ne po poklicni in teoretični, vsaj po praktični plati – med temi tudi vi.
16.09.2009
dr. Matej Accetto Pravno raziskovanje in seksapil Kako, prosim? Aha, sprašujete me, če bo v kolumni res govora o tistem, kar napoveduje naslov. Ja, seveda – čemu pa naj bi bil naslov sicer namenjen? Menda ja ne temu, da med množico besedil pritegne bralčevo pozornost, potem pa naj ta upa na najboljše. 02.09.2009
dr. Matej Accetto O(b) spreminjanju pravniškega državnega izpita Verjetno ima marsikateri pravnik svoje mnenje, kaj bi bilo treba spremeniti glede vsebinskega obsega in načina opravljanja pravosodnega izpita. Tu povzemam mnenje enega izmed mlajših profesorskih kolegov. 19.08.2009
dr. Matej Accetto Uporabnost prenosljivih konceptov: O izstopu in glasu Kaj (lahko) stori kupec, če v njegovi trgovini naenkrat ni več priljubljenega izdelka ali če se kakovost storitve zmanjša? Lahko gre kam drugam, lahko pa govori s trgovcem in se zavzame za to, da se izdelek vrne ali kakovost popravi. 05.08.2009
dr. Matej Accetto Anonimiziranje sodb in obdelava osebnih podatkov (2) Kakšen je namen javnosti sojenja in kakšno vlogo pri tem igrajo osebni podatki vpletenih strank? Kako bi se bilo treba odločiti, ko se en interes postavi naproti drugemu? Ko govorimo o razlogih za in proti anonimizaciji sodb, kaj je pravzaprav pravilo in kaj izjema? 22.07.2009
dr. Matej Accetto Anonimiziranje sodb in obdelava osebnih podatkov (1) Vsake toliko se mi ob branju »pravnih« novic porodijo »laična« vprašanja o (slovenski) pravni ureditvi. Kot denimo, kako je, pravzaprav, v resnici z anonimiziranjem sodb? Ali pa, kaj dejansko predstavlja obdelavo osebnih podatkov? Ali naj bi nemara šlo celo za isto stvar? 08.07.2009
dr. Matej Accetto Metode poslovanja in meje patentiranja Kaj je mogoče patentirati? To je vprašanje, ki se je v primeru nekaj »patentnih« listin pojavilo že v Rimu, vsekakor pa vse od konca srednjega veka naprej. V ZDA se v prihajajočem sodnem letu obeta odigrati nova epizoda, ki lahko poseže v obstoječo ureditev – tokrat glede patentiranja metod poslovanja. 24.06.2009
dr. Matej Accetto Britanska sodišča, EKČP in polje proste presoje Predstavljajmo si, da je nad nami zgolj nebo, je nekoč pel John Lennon, čigar besede je nedavno citiralo tudi Vrhovno sodišče ZDA. Nad nami je zgolj modro nebo, kdaj v šali pravijo slovenski ustavni sodniki, ker je strop v preddverju razpravne dvorane obarvan modro. Le kaj pravijo britanski sodniki? 10.06.2009
dr. Matej Accetto O »zvezni« pristojnosti ali Prevzetnost in prilastitev Ob bok ali navkljub številnim razpravam o (dopustnosti opredeljevanja) federalnih značilnosti Evropske unije je v preteklosti prišlo že do več primerov primerjave evropske ureditve z ameriško ureditvijo federalnega ravnovesja. ZDA so nedavno postregle z novim gradivom za eno od priljubljenejših vzporednic. 27.05.2009
dr. Matej Accetto Evropske volitve in problemi evropske demokracije (1) Evropski parlament je institucija, ki na ravni EU deklarirano predstavlja ljudstvo. (2) Od prvih neposrednih volitev 1979 do danes je ves čas pridobival na politični moči. (3) Od prvih volitev do danes ves čas pada udeležba na volitvah. (4) Si evropski državljani torej ne želijo politične moči? 13.05.2009
dr. Matej Accetto Slovenski plimni val na britanskih pravnih poljih Ko je Evropska unija sklenila, da si bo za slogan izbrala krilatico »združena v raznolikosti«, se njeni veljaki morda niso posebej obremenjevali z vprašanjem, kako bo šlo z združevanjem njenih raznolikih pravnih redov. V tem so se evropske države menda ja kalile že vrsto let, tudi v okviru mehanizmov Sveta Evrope. 29.04.2009
dr. Matej Accetto Pravo, obletnice in domovinska pripadnost Poleg vprašanja o historični pravotvornosti Slovencev, ki si (ali nam) ga je rad zastavljal že Sergij Vilfan, si lahko zastavimo tudi vprašanje o historičnih slovenskih pravotvorcih. V tokratni kolumni ponujam anekdotična zapisa o dveh takih zgodnjih predstavnikih slovenske pravne znanosti. 15.04.2009
dr. Matej Accetto Najvplivnejša sodnica na svetu Včeraj je ljubljansko Pravno fakulteto obiskala nekdanja sodnica Vrhovnega sodišča ZDA Sandra Day O'Connor; leta 1981 jo je kot prvo žensko na to sodišče imenoval Reagan, 25 let kasneje pa se je na lastno željo upokojila kot najvplivnejša sodnica na svetu. 01.04.2009
dr. Matej Accetto Čast in dobro ime ter svoboda izražanja na spletu Do enega najočitnejših primerov potrebe po tehtanju pravnih načel pride v tistih primerih, ko si nasproti stopita svoboda izražanja in varstvo časti ter dobrega imena. Iskanje ustreznega ravnovesja je občutljiva naloga, odvisna ne le od vsakokratnega primera, temveč tudi družbenih usmeritev. Na slednje pa lahko poseže tudi internet. 18.03.2009
dr. Matej Accetto Mik in pomik pravne rabe Wikipedije Če bi naš veliki bard živel danes, bi se morda spraševal, kot se moj dobri prijatelj, »al' prav se reče Wikipédija ali Wikipedíja«. V kaki pesmi, morda pa tudi v kakem sodnem postopku, saj se spletni enciklopedíji počasi odpirajo tudi te duri. 04.03.2009
dr. Matej Accetto Splet kot še en pravni peskovnik Če ste kot jaz (in veliko možnosti je, da vsaj v tem pogledu niste), potem se do razburljivejših novosti na spletu vedete nekoliko sumničavo. Recimo do fenomena Facebook, ki sem se mu sam odločil ubežati – oziroma ga vsaj »preskočiti«. Pa mu kljub temu nekako ne morem ubežati, ker je postal še ena stalnica mojega – in vašega – življenja. 18.02.2009
dr. Matej Accetto Zvezdništvo na Sodišču Evropskih skupnosti Med vprašanji, ki si jih niste zastavili še nikoli, je verjetno tudi to, kolikšen je »zvezdniški faktor« Sodišča Evropskih skupnosti oziroma kaj je tisto, kar zvezdnike privede pred sodišče, in zakaj bi bilo to sploh pomembno. 04.02.2009
dr. Matej Accetto Kako leteti z letalom in se pri tem celo zabavati Če ste taki kot jaz (ali bi se vsaj bili pripravljeni delati, da ste), potem morda že kmalu po koncu novoletnih praznikov začnete snovati poletne dopustniške poti. Ali pa razmišljati o bližnji poslovni poti v Sofijo (ali Helsinke, ali Kaunas, ali kamorkoli že). Pogosto je razlog za to iskanje najugodnejše letalske poti. 21.01.2009
dr. Matej Accetto Evrokrati med ponosom in ponosnostjo
Včasih je težko določiti izmuzljivo in nelagodno mejo med ponosom vrednot in časti, ki priča o lastnih ali tujih vrlinah, ter ponosom oholosti ali pokroviteljstva, ki gre v samozadovoljstvu predaleč.
07.01.2009
dr. Matej Accetto Leposlovna plat prava Ob lahkotnejših dneh, ki so pred nami (čeravno nemara obteženi z ne preveč lahkotnimi obroki in tudi ne vedno lahkotnimi slavji), se menda spodobi zopet napisati nekaj lahkotnejšega. Tako me je vsaj opozorilo nekaj bralcev te kolumne, ker je eno osnovnih pravil, po katerem se ravnam, da ima bralec vedno prav, pa mi tako ni ostalo kaj dosti izbire. 24.12.2008
dr. Matej Accetto Naravno stanje države članice v pravu EU V zadnjih tednih je evropsko pravo zopet bolj prodrlo v slovenska množična občila, ki so spremljala dopisovanje države z Evropsko komisijo, ko je ta Sloveniji izrekla uradni opomin zaradi vinjet in z obrazloženim mnenjem pozvala k prenehanju kršitev glede preprečevanja diskriminacije na podlagi spola pri zaposlovanju. Poročila o navedenih primerih je bilo moč razumeti tudi tako, kot da gre za izjemna posega Komisije s posebno kritiko državne ureditve. 10.12.2008
dr. Matej Accetto Umna dejanskost sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti Kaj se zgodi, če pride do razhajanj med različnimi jezikovnimi različicami sodb Sodišča ES? Kot se bo izkazalo, je morda napačno postavljeno že samo vprašanje, a to v ničemer ne zmanjšuje njegove nevšečnosti. 26.11.2008
dr. Matej Accetto Kdo ni Berlinčan? O ameriških predsednikih in evropskem povezovanju Stereotipom in simboliki ne moremo ubežati. Ko si običajni ljudje zaželijo presežka običajne romantike z ljubljeno osebo, pogosto pomislijo na Pariz, mesto luči in simbol ljubezni. Ko si ameriški predsedniki (ali predsedniški kandidati) zaželijo presežka romantičnega odnosa s svetom, očitno pomislijo na Berlin. 12.11.2008
dr. Matej Accetto Gospodarska kriza in (de)centralizacija Unije Že več let mnogi svarijo, da je Evropska unija zgrajena na občutljivih temeljih gospodarskega blagostanja, ki se znajo zatresti in ogroziti celotno zgradbo, ko bo prišlo do prvega resnejšega gospodarskega potresa. Bo gospodarska kriza res pokopala Evropsko unijo, ali pa bo Evropska unija pokopala krizo? 29.10.2008
dr. Matej Accetto Lahkotnejša plat prava Pravniško pisanje pogosto velja za suhoparno in branje pravnih besedil za duhamorno opravilo, pri katerem so pomembne vsebina, tehtnost in pravilnost povedanega, ne pa estetski užitek avtorjev oziroma bralcev. Včasih pa, zaradi narave obravnavane stvari ali posebne navdahnjenosti avtorja, vendarle uspejo prebiti ta oklep in izpadejo nekako lahkotnejša. 15.10.2008
dr. Matej Accetto Nadležna slepost objektivizirane znanstvene uspešnosti Ste sodnik, odvetnik, državni uradnik, pravnik v gospodarski družbi? Ali pa, nenazadnje, morda sploh ne pravnik, a vseeno nekdo, ki se preživlja v »zunanjem« resničnem svetu? Potem vam čestitam, kajti vaše življenje ne pozna zapletov, ki jih opisujem spodaj, in se lahko tokratni kolumni po potrebi tudi izognete. Če živite v svetu znanstvenega raziskovanja, pa se boste nemara kaj prelahko prepoznali v spodnjih vrsticah. 01.10.2008
dr. Matej Accetto Obračun sodnih oaz ali kako bi Nemci (lahko) ustavili Sodišče ES Pero je močnejše od meča. Sodniško verjetno še posebej. Zato ni čudno, da se najbolj krešejo iskre takrat, kadar trčita skupaj sodniški peresi dveh pomembnih sodišč, ki vsako v svoji politični tvorbi ne poznata tekmeca, pa čeprav (ali ravno zato, ker) odločata stran od političnih centrov in pozornosti širše javnosti. 17.09.2008
dr. Matej Accetto Dober, grd, nespodoben: Ko je Morricone izgubil krila Po katerem zakonu se ne sme snemati slabih filmov? Priznam, ne vem. Bojim se celo, da takega zakona ni. Če bi obstajal, slabih filmov namreč ne bi bilo – zakonov se namreč vsi držimo, kajne? Od črke do črke, od ločila do ločila. V bistvu je kakovost filmov v celoti odvisna od črke zakona. Spodobnost pa tudi. 03.09.2008
dr. Matej Accetto Uradni jeziki in pravo EU (2): Iskanje pravega pomena Ste se kdaj spraševali o razlikah med višnjami in češnjami? Te so baje lahko skorajda usodne, če je v večini jezikovnih različic neke uredbe Komisije v zvezi z zaščitnimi ukrepi govora o višnjah, v nemški pa o češnjah. 23.07.2008
dr. Matej Accetto Uradni jeziki in pravo EU (1): Boj za jezikovno raznolikost V Luksemburgu bo prevajalska služba Sodišča ES po večletnem bivanju v »začasnem« razpotegnjenem pravokotniku nizke gradnje prej ali slej končno dobila, kar si zasluži: visok, pokončen, sodoben babilonski stolp – le da je tokrat prišel stolp za jeziki in ne obratno. 09.07.2008
dr. Matej Accetto Nogomet, volitve in razvoj znanosti Ko sem v zadnjem tednu razmišljal o spodletelem irskem referendumu o Lizbonski pogodbi, sem se med drugim spomnil tudi na zgodbo, ki mi jo je pred leti pripovedovala britanska kolegica. Zgodba se je sicer izkazala za zmotno, a njena poanta nemara ostaja: ena od napak pri izvedbi irskega referenduma je bila tudi ta, da se irska reprezentanca ni uvrstila na evropsko prvenstvo v nogometu. 25.06.2008
dr. Matej Accetto Referendumska past Lizbonske pogodbe Bernard Kouchner, francoski zunanji minister, Irsko te dni svari pred negativnimi učinki morebitne zavrnitve Lizbonske pogodbe na referendumu, ki ga bodo na Irskem izvedli v četrtek. V primeru negativnega izida referenduma bi bila Irska njegova prva talka, saj Evropa ne bi mogla doumeti nehvaležnosti države, ki je z evropskim povezovanjem – in evropskim denarjem – toliko pridobila. Francija bi v tem primeru kot prihodnja predsedujoča država članica EU s procesom ratifikacije Lizbonske pogodbe nadaljevala, Irsko pa skušala prepričati, da pogodbo tudi v domači ureditvi ponovno obudi k življenju. 11.06.2008
dr. Matej Accetto Pravo in logika Odnos pravnikov do logike oziroma matematike – in, priznajmo, matematikov do prava – je prej podoben odnosu med Ahinesom in Demostenom kot tistemu med Ciceronom in Titom Pomponijem; ali, če želite, bolj odnosu med Jabba the Huttom in Hanom Solom kot tistemu med R2-D2 in C-3PO. A vendar sta si področji dosti bližje, kot bi bilo mogoče sklepati po čustvenem odzivu pravnika ob pogledu na matematične formule – le da se s sorodnimi vprašanji soočata v različnih preoblekah. 28.05.2008
dr. Matej Accetto Tajni uradni listi vračajo udarec Niso bili redki tisti, ki so ob prvem in morebiti tudi ponovnih srečanjih z Evropsko unijo kakšno od njenih značilnosti pospremili z bolj ali manj iskreno oceno, da gre za ureditev, ki jo v Sloveniji dobro poznamo še iz časov nekdanje Jugoslavije. To je veljalo za vrsto značilnosti, od nelagodnega vsakdanjega razmerja med zvezno in domačo zakonodajo do ideoloških temeljev povezanosti, kot se prelivajo v slogana »bratstvo in enotnost« ter »združena v raznolikosti«. 14.05.2008
dr. Matej Accetto Pravice v kinematografu
V duhu prihajajočih praznikov je ta kolumna posvečena iskanju ustreznega ravnotežja med delom in ne-delom ter bolečino, ko slednje nenadoma postane podobno prvemu.
30.04.2008
dr. Matej Accetto Pravno prevajanje, trdi skloni in desni odgovori Tokrat sem nemara dolžan posebno opozorilo: Kot se za kolumno o pravnem prevajanju spodobi, je za razumevanje spodaj zapisanega dobrodošlo osnovno znanje angleščine, k večjemu užitku pa lahko pripomorejo tudi ruščina, kitajščina in italijanščina. 16.04.2008
dr. Matej Accetto Brezmejnost prava Čeprav se vam bo po bridko-sladkih izkušnjah včerajšnjega dne morda zazdelo, da gre za še eno prvoaprilsko šalo, temu ni tako. Danes ni prvi april in podpisani igram zgolj vlogo vestnega zapisovalca resničnih dogodkov iz naše globalne okolice. Oziroma jo vsaj bom, dokler nas, seveda, ne bo vseh pogoltnila črna luknja. 02.04.2008
dr. Matej Accetto O ženskih sodnicah primerjalno: 2. del V prejšnji kolumni sem na kratko orisal prvi vidik tako imenovane »feminizacije« slovenskega sodstva – kako je z relativno zastopanostjo žensk v sodstvu po svetu. Tokrat se prav tako na kratko posvečam še drugemu vprašanju: Zakaj bi bilo to sploh pomembno? 19.03.2008
dr. Matej Accetto O ženskih sodnicah primerjalno: prvi del V zadnjih letih je pri nas predvsem v pravniških krogih pogosto govora o fenomenu tako imenovane »feminizacije sodstva«: včasih zgolj v smislu ugotavljanja dejanskega stanja, včasih tudi v smislu oblikovanja takšnih ali drugačnih sklepnih predlogov ali dokončnih sodb. 05.03.2008
dr. Matej Accetto Demokracija ali vodenje (v imenu) ljudstva: V iskanju pravih evropskih državnikov Ob predvidenih pomembnih osebnih funkcijah stalnega predsednika Evropskega sveta in okrepljenega Visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki jih uvaja Lizbonska pogodba, se nam lahko zastavlja vprašanje: Kje in kakšni so pravi evropski državniki? 20.02.2008
dr. Matej Accetto Naključne pasti neposrednega trženja Izvajalci neposrednega trženja po telefonu so očitno prišli do nove domislice, s katero najdejo srečne izbrance svoje vsiljene ponudbe – klicanje na naključno generirane številke. Ljubitelju domače (ali mobilne) zasebnosti se zato kot obrambni refleks takoj postavi vprašanje, ali je to dopustno. 06.02.2008
dr. Matej Accetto Lirična plat prava Sem in tja se zgodi, da pravno delo – sodno, zakonodajno ali teoretično – za hip izgubi patino resnobnega, suhoparno natančnega opravila in se prelevi v prešerno zabavo. Čeprav mora pravnik tudi v takih trenutkih ohraniti pravo mero spodobnosti glede na okoliščine in vpletene interese, se takšnih trenutkov nemara skoraj vsi razveselimo. 23.01.2008
dr. Matej Accetto Nesrečna usoda vključevalne disjunkcije v pravnih besedilih Kaj točno pomeni, kadar se v pravu pojavi trditev »a ali b«? S stališča logike obstajata dve možnosti: (1) bodisi a bodisi b; in (2) vsaj a ali b, lahko pa tudi oboje. A kaj, ko za pravo velja, kot je že dolgo nazaj povedal sodnik Holmes, da njegovo življenje ni plod logike, ampak izkušenj. 09.01.2008
dr. Matej Accetto Med sodniško neodvisnostjo in aktivizmom Položaj sodstva v državni ureditvi je skoraj povsod po svetu ujet med potrebo po zagotovitvi polne neodvisnosti sodnikov, ki naj kot predstavniki neodvisne veje oblasti zagotavljajo vladavino prava, ter težnjami po zagotavljanju njihove odgovornosti za svoje delo. Iskanje pravega ravnovesja neizogibno pomeni, da se položaj včasih zatrese; resne težave pa nastopijo takrat, ko se ob odmiku od ravnovesne lege izkaže, da je bila ta labilna in se ne bo zopet vzpostavila sama od sebe. 19.12.2007
dr. Matej Accetto Kako do prave razprave o reformi Kazenskega zakonika? Začelo se je z nepričakovano potezo ministrstva za pravosodje in trojice pripravljavcev, ki so predstavili dokaj netransparentno pripravljen predlog novega Kazenskega zakona; nadaljevalo pa z glasnim, a tudi ne v celoti najustrezneje pripravljenim odzivom pretežnega dela kazenskopravne stroke. A kako globoko »raz« med obema bregovoma in njunima različnima pogledoma na kazensko »pravo« združiti v resnično »razpravo« o potrebnih spremembah veljavne kazenske zakonodaje? 05.12.2007
dr. Matej Accetto Dve glosi o demokratičnem primanjkljaju v EU – drugič V Evropski uniji je moč najti veliko zagovornikov večje demokratičnosti, ki želijo čim bolj zmanjšati njen zloglasni demokratični primanjkljaj. A vendar se mnogi med njimi osredotočajo zgolj na nekatere vidike demokratičnosti, medtem ko zanemarjajo ali (nezavedno) celo krnijo druge. 21.11.2007
dr. Matej Accetto Dve glosi o demokratičnem primanjkljaju v EU – prvič Evropska unija naj bi trpela za eno akutnejših oblik demokratičnega primanjkljaja. Ob ustrezno zastavljenem standardu je to po eni strani povsem točna diagnoza; po drugi pa preti zdravljenje ene pojavne oblike tega primanjkljaja spodbujati druge. 07.11.2007
dr. Matej Accetto Scila in Karibda odvetnikove vesti Na portoroških Dneh slovenskih pravnikov je dr. Peter Čeferin provokativno postavil in ilustriral tezo, da je odvetnikovo osnovno etično vodilo to, kaj mora storiti za svojega klienta, in da pri njegovi uporabi sredstev iz Zakona o kazenskem postopku (ZKP) nikoli ne moremo govoriti o zlorabi pravice. Je takšno stališče res najboljše? 28.10.2007
dr. Matej Accetto Kakšna pravna ekipa je primerna za reševanje vprašanj meje s Hrvaško? Slovenska skupina pravnih strokovnjakov za pripravo strokovnih mnenj v zvezi z mejnim sporom s Hrvaško je sestavljena iz domačih in predvsem teoretično podkovanih strokovnjakov. Je takšna sestava res najboljša oziroma zadostna? 10.10.2007