Z novim aneksom do še bolj zanesljivega delovanja sistema
Osnovna pogodba za vzdrževanje sistema in komponente, ki omogoča pridobivanje podatkov iz drugih podatkovnih virov, je iz leta 2010, financirajo pa jo v veliki meri iz Evropskega socialnega sklada v okviru projekta Interoperabilnost in e-izmenjava podatkov. Sklenjena je s podjetjem Medius skupaj s podjetjem S&T.
Novi, že drugi aneks k pogodbi bo omogočal učinkovite elektronske poizvedbe v primerih, ki jih ni mogoče vnaprej pričakovati in predvideti, pojasnjujejo na ministrstvu. Ob tem dodajajo, da je bilo takšnih v času od podpisa pogodbe do danes kar nekaj.
"Primer je Davčna uprava RS (Durs), ki je za e-socialo največji vir podatkov. Poizvedb pri Dursu je tako veliko, da je bil njihov sistem precej obremenjen in občasno ni več mogel slediti poizvedbam," je za STA dejal vodja projekta Evropskega socialnega sklada na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Tadej Gabrijel.
Zaradi omenjenega razloga so bili torej prisiljeni spremeniti način pridobivanja podatkov od Dursa, kar je zahtevalo nekaj dograditev tudi pri sistemu e-Sociala. Komponenta, imenovana Pladenj/B51, ki jo razvijajo in vzdržujejo v okviru omenjene pogodbe, po njegovih besedah sicer omogoča pridobivanje podatkov od 50 podatkovnih virov tako znotraj javne uprave kot zunaj nje in mora biti tudi nenehno usklajena s temi podatkovnimi viri in z informacijskim sistemom ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Mogoče se lahko že jutri zgodi kakšna sprememba npr. pri Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu in bo treba prilagoditi način pridobivanja podatkov od njih," ponazarja Gabrijel.
Vzpostavljeni sistem praktično uporaben tudi za druge podobne sisteme
Po Gabrijelovih besedah gre za sistem, ki je praktično uporaben tudi za druge podobne sisteme, kjer je treba pridobivati podatke iz različnih podatkovnih virov. "Več kandidatov, ki bi želeli na tak način pridobivati podatke, že izraža interes zanj," je dejal. Med njimi omenja tudi Durs, ki bi po njegovih besedah rad imel možnost denimo preveriti, če je zavezanec za plačilo dohodnine, ki jih prosi za odlog plačila, res v socialni stiski.
Prav tako bi sistem po njegovih besedah lahko uporabili denimo v zapuščinskih postopkih, "ko je treba ugotoviti premoženje pokojnika, ki ga je treba potem razdeliti med dediče".
Tako stroški kot prihranki
Skupni stroški izgradnje in vzdrževanja komponent za izvajanje elektronskih podatkovnih poizvedb, ki so bile razvite preko e-Sociale, so po podatkih ministrstva za pravosodje, ki je nekaj časa skrbelo za izvajanje pogodbe, v času od avgusta 2010 do začetka maja letos znašali dva milijona evrov, od tega so jih 85 odstotkov krili iz Evropskega socialnega sklada, 15 odstotkov pa iz državnega proračuna.
Ob omenjenih stroških pa beležijo tudi prihranke, med drugim zaradi večnamenske uporabe vzpostavljenih mehanizmov, zaradi nižjih stroškov za pridobivanje podatkov in zaradi bolj učinkovitega razdeljevanja javnih sredstev.
Iz analize učinkov socialne reforme je tako razvidno, da se je skupni znesek sredstev za otroške dodatke po uveljavitvi socialne reforme in uvedbi sistema e-Sociala v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 zmanjšal skoraj za 64,3 milijona evrov, za redne in izredne denarne socialne pomoči za približno 6,6 milijona evrov ter za varstvene dodatke za približno 35,3 milijona evrov.
Izplačana sredstva za omenjene pravice so bila torej leta 2012 skupno za približno 106 milijonov evrov nižja kot leto prej. Se je pa zvišal skupni znesek sredstev za izplačilo državnih štipendij, in sicer za približno 3,5 milijona evrov.
Tehnoloških težav zaradi novega sistema ni več
Centri za socialno delo so imeli ob začetku delovanja sistema e-Sociala z letom 2012 številne težave, kar je povzročilo zamike pri izplačilih določenih prejemkov. "Bilo je nekaj tehnoloških težav. Je pač velik sistem. A težave niso bile na strani komponent za pridobivanje podatkov, ampak na strani uporabe teh pridobljenih podatkov," pravi Gabrijel. "Po nekaj mesecih se je to stabiliziralo in sistem zdaj deluje brez večjih motenj na naši strani," je zagotovil.
Združeni narodi (ZN) so projektu večnamenske interoperabilnostne komponente za elektronsko pridobivanje podatkov v okviru e-Sociale letos podelili tudi nagrado UNPSA 2013 (United Nations Public Service Awards - Nagrade ZN za storitve v javni upravi) in ga v kategoriji Spodbujanje celovitih rešitev javne uprave v informacijski dobi uvrstili na prvo mesto za območje Evrope in Severne Amerike.
Novi informacijski sistem za odločanje o pravicah iz javnih sredstev e-Sociala je bil sicer uveden zaradi uveljavitve nove socialnovarstvene zakonodaje z letom 2012, s katero so želeli preprečiti zlorabo in kopičenje socialnih pravic.
