Začasna in občasna dela za upokojence
Pogodbo o začasnem oz. občasnem delu bo mogoče z julijem skleniti le s polno upokojeno osebo, vsebovati pa bo morala več podatkov, je na poslovnem zajtrku zaposlitvene agencije Adecco v Ljubljani ta teden pojasnil samostojni pravni svetovalec pri Združenju delodajalcev Slovenije Anže Hiršl.
Med njimi je izpostavil podatke o pogodbenih strankah, vsebini dela, ki se bo opravljalo, obdobju opravljanja dela, predvidenem številu ur, datumu sklenitve, urni postavki in predvidenem skupnem znesku dohodka.
Omejitve za upokojence
Upokojenec bo lahko prek instituta začasnih in občasnih del opravil le 60 ur na mesec, prenos v naslednji mesec pa ne bo dovoljen. Delal bo lahko pri več delodajalcih hkrati, a jih bo moral obveščati o skupnem številu ur.
Najnižja urna postavka je postavljena pri 4,20 evra, upokojenec pa bo lahko na ta način zaslužil največ 6300 evrov na leto, je spomnil pravnik.
Omejitve za delodajalce
Omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela v koledarskem mesecu bodo veljale tudi za delodajalce in bodo odvisne od števila delavcev, ki jih zaposlujejo. Pri delodajalcu brez zaposlenih bo denimo v koledarskem mesecu dovoljeno opraviti 60 ur začasnega dela, pri delodajalcu z vključno deset zaposlenimi 100 ur, pri tistem z več kot 100 zaposlenimi pa 1050 ur.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo sicer lahko v okviru dogovora socialnih partnerjev povečalo kvoto delodajalca na največ 1500 ur.
Institut delodajalcem prinaša tudi nekatere druge obveznosti, je poudaril Hiršl. Voditi bodo morali evidenco o prihodih in odhodih ter opravljenih urah. Plačilo za opravljeno delo bodo morali izvesti do 18. v mesecu.
Obremenitve
Delodajalci bodo morali ob uporabi tega instituta obračunati posebno, 25-odstotno dajatev od prejemka v proračunski sklad, sredstva pa bodo namenjena ukrepom aktivne politike zaposlovanja. Na dan plačila bodo morali obračun dajatve predložiti tudi davčnemu organu.
Poleg tega bo naročnik dela dolžan izpolniti tudi druge pogoje, vezane na vsako podjemno pogodbo - dodatno plačilo posebnega davka na določene prejemke (25 odstotkov/bruto) in prispevkov (8,85 odstotka/bruto) ter akontacijo dohodnine.
Kazni
Za kršenje zakonskih določil, vezanih na začasna in občasna dela za upokojence, so zagrožene tudi kazni. Za opustitev vodenja evidenc je zagrožena kazen od 1000 do 6000 evrov, za prekoračitev časovnih omejitev od 500 do 3000 evrov, za nepredložitev obračuna dajatev davčnemu organu pa prav tako od 500 do 3000 evrov.
Bolj primerna klasična podjemna pogodba
Skladno s tem je Hiršl ocenil, da se tako delodajalcem kot upokojencem bolj splača skleniti klasično podjemno pogodbo. Za delodajalca bo predstavljala isto ceno, pri tem pa ne bo imel nobenih omejitev in kazni. Izvajalec bo medtem ob istih stroških prejel 25 odstotkov več, v vsakem primeru pa bo ohranil tudi pravico do pokojnine. Poleg tega bo po klasični podjemni pogodbi neomejen tudi njegov zaslužek.
Pravnik je za STA poudaril, da je podjemna pogodba že sama po sebi izjemno neugodno davčno urejena, saj "polovica stroška, ki ga ima naročnik, odpade na državo, polovica stroška pa predstavlja neto, ki ga dobi izvajalec za opravljeno delo". Pogodba, vezana na začasna dela, pa ni nič drugega kot še bolj obremenjena podjemna pogodba.
"In dokler se davčne zakonodaje v tem delu ne bo spremenilo, res ne pričakujem kakšne širše uporabe tega instituta," je dejal predstavnik ZDS.
Kriv tempo sprejemanja reforme trga dela
In zakaj je prišlo do uzakonitve "neuporabnega" instituta? Ni se upoštevalo dejstva, da gre tudi pri tovrstnih delih za podjemno pogodbo, je odgovoril Hiršl. Kot je sklenil, se je v tempu sprejemanja reforme trga dela ta vidik očitno spregledalo.
