c S

Gradnja fakultet na Brdu v zaključni fazi; selitev predvidoma 1. julija

29.01.2014 08:06 Ljubljana, 28. januarja (STA) - Gradnja novih ljubljanskih fakultet za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) ter za računalništvo in informatiko (FRI) poteka po načrtu, so na novinarski konferenci povedali predstavniki ljubljanske univerze. Računajo, da bo selitev v nove prostore potekala 1. julija, pouk pa bo stekel 1. oktobra.

Ob tem je rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik povedal, da je ambicija univerze, da se na lokaciji obeh fakultet v prihodnje vzpostavi enega večjih centrov. Zdaj so po njegovih besedah pri zaključevanju ene največjih investicij v Sloveniji, s čimer ne rešujejo le prostorske stiske dveh fakultet, ampak tudi nekaterih drugih fakultet, kot so filozofska, fakulteta za farmacijo in fakulteta za elektrotehniko. Ta bo s selitvijo FRI dobila prepotrebne dodatne prostore.

Nekdanji rektor ljubljanske univerze in vodja projekta Stanislav Pejovnik je na kratko opisal mejnike, ki so vodili do realizacije projekta vse od leta 2001, ko je upravni odbor univerze uvrstil projekt na prednostni seznam investicij. Pred dobrim letom in pol so ob Biološkem središču položili temeljni kamen za izgradnjo novih fakultet, danes pa so že zrasle zgradbe z najvišjim standardom kakovosti, je dejal.

Kot je pojasnil, sta ločeni stavbi vsake fakultete povezani s steklenimi mostovi z osrednjo stavbo (ta je v obliki črke X), ki bo stičišče skupnih aktivnosti. Gradnja fakultet je v zaključni fazi. Dela trenutno potekajo v notranjosti (montaža stavbne in pohištvene opreme, slikopleskarska dela, polaganje parketa in drugo), spomladi pa jih čaka še zunanja ureditev (zasaditev dreves in podobno).

Projekt, ki se razteza na skoraj 30.000 kvadratnih metrov površine, je vreden približno 100 milijonov evrov skupaj s pripravljalnimi deli, od tega bo 75 milijonov evrov zagotovljenih iz evropskih sredstev. Po Pejovnikovih besedah so samo pri gradbenih delih prihranili 15 milijonov evrov. Omenjena dela naj bi stala 58,5 milijona evrov, a je bila pogodbena vsota na koncu 43,5 milijona evrov. Nižja je bila predvsem na račun treh gradbenih podjetij Pomgrad, Begrad in IMP, ki so se združila v konzorcij in bila tako cenejša.

Pejovnik računa, da bo 15. marca predvidoma dokončana FRI, 30. marca pa FKKT. Aprila bo končan tudi osrednji objekt X. V nove prostore naj bi se selili 1. julija, 1. oktobra pa naj bi se v njih že začela predavanja. Pri tem je Pejovnik opozoril na glavno težavo, in sicer pri sistemu naročanja, saj se niti en razpis ni končal brez revizijskega postopka.

"To je šlo tako daleč, da smo morali pri tehnološki opremi razpise ponavljati, zato še nimamo izbranega ponudnika tehnološke in laboratorijske pohištvene opreme. To predstavlja tveganje, da stavba fakultete za kemijo ne bo končana v predvidenem roku," poudarja Pejovnik. Po njegovih navedbah se je prav danes zaključil drugi razpis za ponudnike za tovrstno opreme, na katerega se javil le en ponudnik.

Dekan Fakultete za računalništvo in informatiko Nikolaj Zimic je za STA povedal, da so se pred 18 leti odcepili od dotedanje matične Fakultete za elektrotehniko in računalništvo. Število študentov in zaposlenih se je v tem času skoraj podvojilo, tako da trenutno na vseh študijskih programih študira več kot 1500 študentov. Zaradi prostorske stiske se zato program računalništva in informatike s težavo kakovostno izvaja, je dejal.

"Novi prostori fakultete bodo omogočali normalne delovne pogoje za študente, kar se bo poznalo tako na pedagoškem kot na znanstveno-raziskovalnem delu," poudarja Zimic.

Dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Matjaž Krajnc je novo pridobitev označil za zgodovinski dogodek, saj bo fakulteta prvič združena na eni lokaciji. "V pedagoškem smislu bo to pomenilo, da bodo študenti normalno funkcionirali in ne bodo več hodili z lokacije na lokacijo," je za STA dejal Krajnc. Na fakulteti je sicer več kot 1600 študentov, študijski proces pa se izvaja na skupno kar 24 lokacijah, tako lastnih kot najetih.

"Tudi v raziskovalnem smislu bo boljša izraba raziskovalne opreme, skratka računamo, da bomo imeli možnosti za boljše delo tako pedagoško kot raziskovalno", je še dodal Krajnc.