Ob tem je članom komisije dejal, da je storil največ, kar je bilo v njegovi moči v danih okoliščinah, da bi se projekt racionalno pripeljal do konca. "Skupaj s takratnim finančnim ministrom Janezom Šušteršičem nosiva odgovornost tudi za to, da so se viri financiranja pocenili, ker sva podpisala tripartitno pogodbo o ureditvi razmerij in pogodbo o poroštvu. Brez tega bi bili stroški te investicije v teku njenega obratovanja na letni ravni višji vsaj za 11 milijonov evrov," je pojasnil Černač.
Neposrednega pritiska na nadaljevanje investicije ni bilo, je pa investitor pričakoval, da se sprejmejo odločitve, je dodal Černač. Pa tudi, da je nadaljevanje pričakoval dobavitelj opreme, javnost pa da je zahtevala, da se o tem, pozitivno ali negativno, izreče tudi državni zbor.
Černač je bil infrastrukturni minister v letih 2012 in 2013. Kot je poudaril, je bila v tem času investicija globoko v fazi izvajanja. "Ko sem zaključil mandat marca 2013 smo bili na seji odbora za finance in infrastrukturo seznanjeni, da investicija ne bo takšna, kot je zahteval zakon o poroštvu, pač pa da se je podražila in da ne bodo spoštovani pogoji glede cene premoga. In to kljub temu, da je bila glede cene premoga pogodba podpisana leta 2009 in da je bil k tej pogodbi podpisan celo tripartiten dodatek, kjer je jasno določil ceno za celotno obdobje obratovanja do 2054," je še opozoril nekdanji minister.
Prepričan je, da je za zgrešeno vodenje investicije odgovoren investitor, ki da ni ravnal dovolj skrbno, ni imel zaprte finančne konstrukcije in ni obvladoval korupcijskih tveganj. Ob tem je dejal, da bi bile spremembe investicije, torej ustavitve, možne leta 2009, da leta 2012 pa dobrih rešitev ni bilo več.
Ocenil je, da bi se dalo projekt ustaviti z najmanjšimi stroški leta 2009, leta 2012 pa da je bilo možno le na najbolj racionalen način ta projekt dokončati in zmanjšati ostale stroške, ki bi se lahko še povečevali. Prepričan je, da so strokovnjaki leta 2009 poznali spremenjene razmere glede gibanja cene električne energije, a da se na to odločevalci niso odzvali. "Niti se niso odzvali investitor niti tisti, ki naj bi bili nad njimi, torej ministrstva in vlada," je dodal.
Ob tem je opozoril, da se država nasploh sooča s hendikepom pri ugotavljanju kazenske in odškodninske odgovornosti nadzornikov in poslovodij. Černač se boji, da se bo v prihodnosti ponovil scenarij Teš 6 še pri eni veliki investiciji - drugem tiru. Kot ministra so ga, tako Černač, sodelavci na ministrstvu prepričevali, da ni treba čakati na gradbeno dovoljenje niti na zaprtje finančne investicije. "Bojim se, da se bo ta investicija začela na enak način kot Teš 6. Kot sledim, naj bi se letos začela pripravljalna dela, finančna konstrukcija pa ne bo še zaprta. Ne bi bil prepričan, da je 1,3 milijarde evrov res maksimalna vrednost investicije.
Preiskovalna komisija bo v danes zaslišala še nekdanjega ministra za razvoj Mitjo Gasparija.
