Kot je navedeno v dokumentu, objavljenem na spletnih straneh vlade, je splošni cilj strategije zmanjšanje izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb, občutljivosti in ranljivosti Slovenije nanje ter povečevanje odpornosti in prilagoditvene sposobnosti družbe.
Vizija vlade je, da bo Slovenija do leta 2050 postala na vplive podnebnih sprememb prilagojena in odporna družba z visoko kakovostjo in varnostjo življenja, ki celovito izkorišča priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja na temeljih trajnostnega razvoja.
V ta namen je vlada dejavnosti za prilagajanje podnebnim spremembam razdelila v štiri sklope. To so vključevanje, širše sodelovanje, raziskave in prenos znanja ter izobraževanje, usposabljanje, ozaveščanje in komuniciranje.
Znotraj prvega sklopa strategija predvideva učinkovito koordinacijo vsebin in procesov razvojnega in prostorskega načrtovanja vključno z upoštevanjem zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče ter okrepljeno rabo instrumentov presoj vplivov na okolje.
Širše sodelovanje vključuje zagotovitev ustreznega medresorskega sodelovanja, proaktivno vključevanje v evropske in mednarodne dejavnosti, povezovanje z lokalno in regionalno ravnijo ter zasebnim sektorjem ter iskanje skupnih točk z drugimi politikami in akterji.
Spodbujanju raziskav in prenosu znanja so namenjeni zagotavljanje podnebnih storitev (priprava dolgoročnih podnebnih scenarijev ter redno posodabljanje, nadgrajevanje in prilagajanje podnebnih podlag), nadgrajevanje in povezovanje zbirk podatkov in procesov v podporo odločanju ter vzpostavitev rednega sodelovanja raziskovalcev in odločevalcev.
Četrti sklop vključuje analizo stanja ter vzpostavitev sistemskega celovitega spremljanja in evalvacije za posodobitev ter kakovostno, sistematično in bolj učinkovito izvajanje že sprejetih smernic in drugih dokumentov. Strategija prav tako predvideva identifikacijo, izmenjavo, širjenje in nadaljnji razvoj dobrih praks ter pripravo in izvedbo komunikacijskih kampanj ter delo z mediji.
Kot piše v strategiji, bo za zagotovitev finančne vzdržnosti načrtov potrebna mobilizacija finančnih virov na vseh ravneh vključno z zasebnimi vlaganji. Med javnofinančnimi viri strategija izpostavlja predvsem sredstva proračuna EU ter državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti.
Z namenom spremljanja splošnega cilja bo vlada vzpostavila kazalec ranljivosti na podnebne spremembe, pri čemer so izbrali nabor spremenljivk. Te bodo omogočale spremljanje stopnje ranljivosti kot funkcije izpostavljenosti, občutljivosti in sposobnosti prilagajanja ob upoštevanju ključnih vplivov podnebnih sprememb oziroma identificiranih tveganj in priložnosti.
