Člani komisije so končno besedilo obeh vmesnih poročil potrdili na četrtkovi seji, člani pa lahko od sredine prihodnjega tedna podajo ločeno mnenje na ugotovitve, je v današnji izjavi za medije povedal predsednik preiskovalne komisije Anže Logar (SDS).
V njiju je komisija tekom zaslišanj prič in dokumentacije, ki jo je pridobila od bank in Banke Slovenije, ugotovila slabe bančne prakse. Zanje so odgovorne uprave in nadzorni svet, pa tudi bančni regulator. Dodatno pa so stvari poslabšali zastoji na področju stečajne zakonodaje ter na področju preprečevanja slabih bančnih praks in konflikta interesov, je povzel.
"Banke so poslovale z izrazito pomanjkljivim sistemom notranjega nadzora in ostalih kontrolnih sistemov, ob nastopu krize niso pravočasno pristopile k upravljanju slabih terjatev in oblikovanju služb, ki bi se z njimi ukvarjale," je poudaril Logar. Poleg tega niso ustrezno sankcionirale očitnih kršitev in ravnanj v nasprotju z zahtevami profesionalne skrbnosti.
"Delovanje v nasprotju z zakonom o bančništvu in slabe bančne prakse so bile ali bi morale biti jasne tudi regulatorju," je med drugim dejal in dodal, da Banka Slovenije nosi del odgovornosti za razrast slabih bančnih praks. Logar je ob tem še povedal, da je nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec na zaslišanju "pred poslanci lagal".
Vmesni poročili bo DZ obravnaval na delno odprti in za javnost delno zaprti seji. Da bi bili postopki pregona bančne kriminalitete bolj uspešni in hitrejši, mu komisija v sprejem predlaga, naj ustrezno popravi zakonodajo na področju kazenskega postopka.
Logar je omenil prvo zaslišanje prič, ki bi se lahko uporabila kot dokaz na sodišču, sporazum o priznanju krivde, pri čemer bi se lahko izpoved obdolženca uporabljala v kazenskih postopkih zoper druge osebe, da morajo uradno ovadbo za dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, podati tudi institucije zasebnega prava, torej banke v večinski državi lasti, ter pridobitev nekaterih podatkov brez sodne odredbe.
DZ komisija predlaga tudi, naj ji naloži, da vmesni poročili skupaj z vsemi prilogami kot naznanitev suma storitve kaznivih dejanj posreduje nacionalnemu preiskovalnemu organu, specializiranemu državnemu tožilstvu in ministrstvu za notranje zadeve. Predlaga, da bi moralo tožilstvo DZ redno poročati tudi o pregonu bančne kriminalitete ter to, da so zastaralni rok nedvoumno podaljšani.
Po predlogu komisije naj DZ zakonsko in materialno zagotovi še ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete. Če bodo šli postopki prek rednih sodišč, je namreč po Logarjevem mnenju pričakovati, da se bodo končali z oprostilnimi sodbami, kot je praksa pokazala doslej. Nihče od bančnikov, ki so sodelovali pri slabih praksah, ni bil pravnomočno obsojen, je spomnil in ocenil, da bi takšno sodišče prišlo prav tudi v luči napovedanih tožb zaradi neučinkovitega sodnega varstva v primeru izbrisov obveznosti v podržavljenih bankah.
