Ureditev do novele ZD-C
Do uveljavitve omenjene novele je imela Republika Slovenija (RS) na podlagi ZFPPIPP odločilno vlogo glede usode zapuščine brez dedičev. Kadar je sodišče ugotovilo, da ni dedičev, ali kadar se ni vedelo, ali dediči obstajajo, pa se v predpisanem roku ni oglasil nihče, ki bi uveljavljal dedno pravico, je sodišče izdalo sklep, da se zapuščina izroči organu, pristojnemu za gospodarjenje s posamezno vrsto premoženja. Pred izdajo omenjenega sklepa iz 219. člena Zakona o dedovanju (ZD) pa je obstajala dolžnost sodišča, da skladno s 417.a členom ZFPPIPP obvesti RS o zapuščini brez dedičev.
V obvestilu je RS opozorilo, da bo zapuščina brez dedičev prešla nanjo, če v treh mesecih po prejemu obvestila ne bo vložila zahteve za prenos te zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev. RS je tako po prejšnji ureditvi imela dve možnosti, in sicer:
- da ne vloži zahteve za prenos zapuščine v stečajno maso. Ta možnost je bila smiselna, če ni šlo za prezadolžene zapuščine in obveznosti niso presegale vrednosti zapuščine. Če se je RS odločila za to možnost, se je zapuščina prenesla nanjo, vendar je hkrati RS prevzela odgovornost za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (glede na stanje v času uvedbe dedovanja, to je v času zapustnikove smrti),
- da vloži zahtevo za prenos zapuščine v stečajno maso. V tem primeru je morala RS prav tako v roku treh mesecev predlagati začetek stečaja nad zapuščino brez dedičev in v tej zvezi tudi plačati predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
V obeh opisanih primerih pravice upnikov zapuščine niso bile v ničemer prizadete, saj so svoje pravice lahko uveljavljali v razmerju do RS ali pa v stečaju zapuščine.
Slabost navedene ureditve je bila, da je RS, ko je postala lastnica zapuščine, odgovarjala za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedovanje se uvede s trenutkom zapustnikove smrti, do zaključka zapuščinskega postopka pa lahko preteče več let. V tem času se lahko dejansko stanje, predvsem zapustnikovih premičnin, navedenih v smrtovnici, zaradi odtujitev, prodaje ali dviga zapustnikovih sredstev z bančnega računa močno razlikuje od dejanskega stanja teh predmetov v trenutku izdaje zapuščinskega sklepa. Čeprav je RS lastnica tega premoženja, z njim ne more razpolagati in iz njega poplačati morebitnih zapustnikovih upnikov. Ker odgovarja do višine "prevzetega" premoženja, ki ga v določenih primerih sploh ne more dejansko prevzeti, in ne z dejansko prevzetim premoženjem, je možno, da je RS zaradi takšnega lastništva tudi oškodovana.
Po prejšnji ureditvi upniki, ki so najbolj zainteresirani za usodo zapuščine brez dedičev, niso imeli nobene vloge pri odločanju o zapuščini brez dedičev.
Nova ureditev z aktivno vlogo upnikov zapuščine
Novela ZD-C pa je v navedeno ureditev bistveno posegla, saj je odločanje o usodi zapuščine brez dedičev prenesla na upnike te zapuščine, kadar se zapuščina brez dedičev prenese na RS, pa je izključena njena odgovornost za zapustnikove dolgove.
Skladno z novim 142.a členom ZD bo sodišče, preden bo izdalo sklep iz 219. člena ZD (da se zapuščina brez dedičev prenese na RS), objavilo oklic neznanim upnikom ter obvestilo RS in znane upnike o zapuščini brez dedičev.
Znani upniki so nedvomno tudi tisti zastavni upniki, katerih zastavna pravica in podatki o zavarovani terjatvi so vpisani v javnih evidencah. Tako bodo morala sodišča v javnih evidencah, v katerih se vodijo podatki o posameznih oblikah premoženja, ki so predmet zapuščine (na primer zemljiška knjiga za nepremičnine, sodni register za poslovne deleže), preveriti, ali so na tem premoženju vpisane zastavne pravice, in zastavne upnike neposredno obvestiti skladno z novim 142. členom ZD.
V oklicu in obvestilu bodo RS in upniki tudi opozorjeni, da bo zapuščina brez dedičev prešla na RS, če ne bo noben upnik pravočasno vložil zahteve za prenos te zapuščine v stečajno maso stečaja zapuščine, in da RS ne odgovarja za zapustnikove dolgove.
Upniki bodo po novi ureditvi imeli dve možnosti: ...
Celoten članek je dostopen za naročnike >> Kristijan-Anton Kontarščak, Urška Kupec: Aktivna vloga upnikov zapuščine brez dedičev po noveli ZD-C ali na portalu Pravna praksa, 2016, št. 49-50.
