V tem članku bo predstavljen novi patentni sistem, ki je sestavljen iz unitarnega patenta in enotnega sodišča za patente, ter učinki in tveganja za slovensko gospodarstvo, če Slovenija ratificira Sporazum in se kot država pridruži novemu patentnemu sistemu.
Če Državni zbor takoj ratificira Sporazum, se bo Slovenija morala pridružiti novemu patentnemu sistemu, ko bo ta začel delovati, brez možnosti izstopa. Novi sistem bo začel delovati, ko bo Sporazum ratificiralo dovolj držav, od tega tri največje po kriteriju števila podeljenih evropskih patentov glede na državo imetnika. Slovenija skoraj nima vpliva na to, ali in kdaj bo novi sistem začel delovati, vendar se lahko odloči, ali in kdaj se bo sistemu pridružila, tako da si izbere čas ratifikacije Sporazuma.
Ta članek je začel nastajati pred referendumom o izhodu Velike Britanije iz Evropske unije (brexit), katerega izid bo močno vplival na uvajanje novega patentnega sistema, saj je bila Velika Britanija predvidena za enega od treh glavnih stebrov sistema, z Londonom kot enim od treh glavnih sedežev novo nastajajočega enotnega patentnega sodišča. Odločitev velike Britanije za odhod iz Evropske unije bo negotovosti v zvezi z novim sistemom še dodatno povečala ter po vsej verjetnosti znatno odložila začetek delovanja novega sistema.
Patentni sistem v Sloveniji in Evropski uniji
Patentni sistem v Evropski uniji je dvotiren: patent lahko podeli nacionalni patentni urad vsake države ali pa imetnik v državi uveljavi patent, ki ga podeli Evropski patentni urad s sedežem v Münchnu. V evropskem patentnem sistemu so vse države Evropske unije, nekaj pa je tudi drugih držav, na primer Švica, Srbija in Makedonija. Ko Evropski patentni urad podeli patent, se imetnik sam odloči, v koliko državah bo svoj patent uveljavil, pri čemer je uveljavitev patenta povezana s stroški, saj mora imetnik za uveljavitev pri vsakem nacionalnem uradu vložiti zahtevo s prevodom bodisi zahtevkov bodisi celotnega patenta ter plačati pristojbino.
Od uveljavitve naprej se podeljeni in uveljavljeni evropski patenti v vsaki posamični državi vsebinsko obravnavajo kot podeljeni nacionalni patenti, kar pomeni predvsem naslednje:
- imetnik mora letno pristojbino za vzdrževanje patenta plačevati pri vsakem nacionalnem patentnem uradu,
- imetnik mora kršitelja v določeni državi tožiti pred nacionalnim sodiščem,
- tretja oseba, ki želi veljavnost patenta izpodbiti, mora to storiti v vsaki državi, kjer to želi, pred nacionalnimi sodišči.
Praktična posledica sedanje ureditve je, da morajo imetniki patentov za vsako državo posebej izvesti analizo stroškov in koristi ter uveljaviti patent zgolj v tistih državah, kjer pričakujejo kršitve. Podatki za obdobje od 2011 do 2015 kažejo, da Evropski patentni urad v povprečju podeli 65.501 patentov na leto. Od tega se v Sloveniji uveljavi le 1.946 patentov, približno torej zgolj 3 odstotke. Ti patenti v veliki večini pripadajo tujim podjetjem, zato lahko zanemarimo delež evropskih patentov, ki pripadajo slovenskim podjetjem in se uveljavijo v Sloveniji.
Tako nizko število uveljavljenih evropskih patentov v Sloveniji kaže, da tuja podjetja ocenjujejo Slovenijo kot relativno nizko tveganje za kršitve, po vsej verjetnosti zaradi majhnosti trga ter zaradi šibkega gospodarstva. Majhno število patentov pa ugodno vpliva na slovensko gospodarstvo, saj daje slovenskim podjetjem več manevrskega prostora, da s čim manj patentnimi omejitvami preizkušajo nove izdelke, uvajajo nova znanja v proizvodnjo, na podlagi obstoječih rešitev inovativno razvijajo nove rešitve in iščejo trge za svoje izdelke. V obstoječi patentni sistem je torej vgrajena implicitna varovalka, ki je za Slovenijo koristna, in sicer bolj kot gospodarstvo posamične države zaostaja v razvoju, manj je obremenjeno s patentnimi omejitvami, kar daje takemu gospodarstvu boljše možnosti, da zmanjša svoj zaostanek. Obstoječi sistem poleg tega omogoča državam, da z višino pristojbin za uveljavitev in vzdrževanje evropskega patenta na svojem teritoriju uravnavajo velikost stroškovne ovire za imetnike patenta, da pridobijo patente na tem teritoriju. S tem vzvodom država pomembno vpliva na ravnovesje med nasprotujočimi si interesi imetnikov patentov, konkurentov, potrošnikov in ne nazadnje gospodarstva kot celote.
Novi sistem unitarnega patenta in enotnega patentnega sodišča
Izvorna zamisel za novi patentni sistem je bila, da bi unitarni patent pokrival celotno Evropsko unijo in bi predstavljal le dodatek k obstoječemu sistemu evropskega patenta, ki bi ostal nespremenjen. Tako bi uporabniki sistema lahko sami izbirali med nespremenjenim sistemom evropskega patenta in novim unitarnim patentom. Vendar je bila ta zamisel v procesu snovanja v bistvenem delu opuščena, saj niso bile vse države Evropske unije naklonjene novemu sistemu, zato se je moral projekt nadaljevati v okviru posebnega instituta, t. i. okrepljenega sodelovanja med državami Evropske unije, med katere je od začetka spadala tudi Slovenija. Poleg tega je bilo v paket novega sistema poleg unitarnega patenta dodano tudi enotno sodišče za patente, ki ne bo pristojno zgolj za unitarni patent, temveč tudi za že podeljene in bodoče evropske patente, torej se z novim sistemom znatno posega v obstoječi patentni sistem.
Unitarni patent
Evropski patentni urad v Münchnu bo v novem sistemu pristojen tudi za podeljevanje novega unitarnega patenta. Še več, klasični evropski patent in unitarni patent se bosta podeljevala v istem postopku, zato stroški postopka pridobitve patenta ne bodo nižji kot v sedanjem sistemu, kar je zelo razširjena napačna predstava o unitarnem patentu.
Unitarni patent si lahko v sistemu celotnega evropskega patentnega sistema predstavljamo kot eno od jurisdikcij, ki bo pokrivala države, ki se bodo pridružile novemu sistemu unitarnega patenta, in v kateri bo unitarni patent veljal enovito. Obstoječe jurisdikcije posamičnih držav, ki so že del evropskega patentnega sistema, bodo ostale nespremenjene. Imetnik evropskega patenta se bo po podelitvi odločil, ali in v katerih jurisdikcijah bo uveljavil svoj patent: posamično po državah, unitarni patent ali kombinacijo. Kombinacija bo na primer relevantna takrat, ko bo želel imetnik pokriti države unitarnega patenta in dodatne države, ki ne bodo v unitarnem patentu.
Imetnik bo pristojbino za uveljavitev in vsakoletno podaljšanje veljavnosti unitarnega patenta plačal z enim zneskom ne enem mestu. Glede na to, da je višina teh pristojbin primerljiva s seštevkom obstoječih pristojbin za nekaj večjih držav, bo za imetnike patentov veliko ugodneje, da uveljavijo podeljeni evropski patent v jurisdikciji unitarnega patenta kot pa v posamičnih nacionalnih jurisdikcijah. Zato je utemeljeno pričakovati, da se bodo imetniki v velikem številu odločali za uveljavitev patenta v jurisdikciji unitarnega patenta. Število uveljavitev v unitarni jurisdikciji se ocenjuje na okoli 50.000 novih patentov letno.
Nadaljevanje članka > Gregor Maček: Kaj prinašata unitarni patent in enotno sodišče za patente? ali na portalu Pravna praksa, 2016, št. 36-37.
